izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - objektivni pogoji - subjektivni pogoji - pravna oseba - sorodstveno razmerje
Med dolžnikom (sinom takratne zakonite zastopnice toženke) in toženko (pravno osebo) ni bilo sorodstvenega razmerja v smislu domneve slabovernosti iz drugega odstavka 256. člena OZ. V tem delu je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, vendar to ni vplivalo na pravilnost končne odločitve. Upoštevaje ugotovljeno dejansko stanje je tožbeni zahtevek utemeljen na podlagi prvega odstavka 256. člena OZ, po katerem se odplačno razpolaganje lahko izpodbija, če je dolžnik ob razpolaganju vedel ali bi bil moral vedeti, da s tem škoduje svojim upnikom in če je bilo tretjemu, s katerim je bilo ali v čigar korist je bilo pravno dejanje storjeno, to znano ali bi mu moralo biti znano. Iz predvsem 20. točke in drugih točk obrazložitve izpodbijane sodbe so namreč razvidne obširno ugotovljene okoliščine o dolžnikovi in toženkini nedobrovernosti. Tožnica v odgovoru na pritožbo v tem delu utemeljeno izpostavlja, da je treba védenje pravne osebe presojati glede na védenje njenega zakonitega zastopnika.
odpust obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - iskanje zaposlitve - epidemija - omejevanje stikov zaradi epidemije
Stečajnega dolžnika zgolj zaradi tega, ker je bila razglašena epidemija Covid-19, ni mogoče oprostiti vseh obveznosti v zvezi z iskanjem zaposlitve ter poročanjem stečajnemu upravitelju. Splošno znano je, da v sedanjem času, še posebej pa med epidemijo, tovrstni stiki običajno ne potekajo osebno, temveč preko elektronskih medijev, ki se jih dolžnica tudi sicer poslužuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00050950
OZ člen 5, 8, 82, 82/1, 82/2, 83, 240, 241, 241/1, 241/2, 247, 250, 250/5, 251, 251/5, 301. ZPP člen 8, 165, 165/3, 324, 324/4, 355. ZGO-1 člen 2, 2/1, 88, 88/3, 88/4.
postopek javnega naročila - razlaga pogodbe - načelo enake vrednosti dajatev - načelo vestnosti in poštenja - razlaga pogodb - nejasna določila v posebnih primerih - uporaba določil in razlaga spornih določil - metodološki napotek - pogodbena razširitev odgovornosti - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - zamuda z izvedbo del - dolžnikova odgovornost za zamudo - pogodbena kazen zaradi zamude - uveljavljanje pogodbene kazni - pridržek pravice do uveljavljanja pogodbene kazni - razbremenitev odgovornosti - pogodbena kazen - upnikove pravice - učinek upnikove zamude - rok za uveljavljanje pogodbene kazni - oprostitev dolžnika odgovornosti - izdaja in razglasitev sodbe - obrazložitev sodbe - zmotna uporaba materialnega prava
Glede na to, da je tožeča stranka (preko odgovornega nadzornika) izjavo o tem, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni, podala (že) zadnji dan roka za izvedbo del, ko je bilo že gotovo, da bo do zamude prišlo (do zamude je prišlo naslednji dan), taka izjava pomeni pravilno pridržanje pravice do pogodbene kazni v smislu petega odstavka 251. člena OZ.
Tožena stranka se lahko na podlagi 250. člena v povezavi z 240. členom OZ razbremeni odgovornosti le zaradi vzrokov, ki so zunaj njene sfere (zaradi zunanjih tveganj), ker izvirajo bodisi iz tožničine sfere bodisi iz sfere, ki ne spada niti v tožničino niti v toženkino sfero (zunanji dogodki ali ravnanja tretje osebe), ki jih ni mogla obvladati in jih tudi ni bila dolžna obvladovati. Uporaba navedenih določb tako zahteva predvsem oceno, iz čigave sfere izvira vzrok tveganja, ki se je realiziralo v zamudi, in katera od strank to tveganje lažje obvladuje.
ZPP člen 116. ZFPPIPP člen 60, 61, 63, 63/3, 63/4, 64, 64/1, 121, 121/3, 256.
postopek osebnega stečaja - vsebina prijave terjatve - seznam preizkušenih terjatev - osnovni seznam preizkušenih terjatev - dodatni končni seznam preizkušenih terjatev - izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah - ugovor insolventnega dolžnika o prerekanju terjatve - ugovor o prerekanju terjatve - izjava insolventnega dolžnika o ugovoru - rok za dolžnikov ugovor o prerekanju terjatev - cesija - odkup terjatve - obrestovanje terjatve - podrejena uporaba pravil pravdnega postopka
Po vsebini gre za dolžnikov ugovor zoper prijavljeno in priznano terjatev, za kar je določeno pravno sredstvo ugovor v roku enega meseca po objavi seznama preizkušenih terjatev in ne pritožba (63. člen ZFPPIPP). Dolžnik je z vsebinskim ugovorom zoper terjatev prepozen, zato v pritožbi zoper sklep o preizkusu terjatev teh ugovornih navedb ne more več uveljavljati.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
Dolžnik ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje glede vložene pritožbe zoper sklep o ugovoru, neplačilu sodne takse zanjo in prejemu plačilnega naloga za pritožbo. Navaja razloge o svojem premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju, kar je tema odločanja o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00053218
KZ-1 člen 29, 29/3, 49, 49/2, 314, 314/2. ZKP člen 358, 358-4, 371, 371/2, 372, 372-1, 391.
povzročitev splošne nevarnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - objektivni pogoj kaznivosti - požar - netilno sredstvo - ogrozitveno kaznivo dejanje - dokazni standard gotovosti - prištevnost - bistveno zmanjšana prištevnost - izvedenec psihiatrične stroke - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba
V tej zvezi je potrebno poudariti še, da se je obdolžencu očitala storitev ogrozitvenega kaznivega dejanja, in sicer kvalificirane oblike kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po drugem odstavku 314. člena KZ-1, pri katerem je inkriminiran že poskus izvedbe nevarnega dejanja. To kaznivo dejanje pa (med drugim) temelji na posebnem storilčevem namenu zastraševanja, pri čemer zadostuje zgolj nastanek abstraktne nevarnosti za varnost ljudi in premoženja večje vrednosti.
Za presojo zakonitosti izpodbijanih odločb je bistven odgovor na vprašanje, ali so bili pri odločanju o upravičenosti do otroškega dodatka in znižanem plačilu vrtca po 1. 5. 2019 pravilno upoštevani dohodki iz predpreteklega leta (2017) ter fiktivni dohodek iz tekočega leta.
Zaradi prenehanja prejemanja periodičnega dohodka in uporabe podatkov iz predpreteklega leta ni podlage za uporabo 14. člena ZUPJS-a, da se kot mesečni dohodek iz dejavnosti upošteva dohodek v višini 75 % bruto minimalne plače, če je oseba dejavnost šele začela opravljati (1. odst.), ta pa lahko izpodbija zakonsko domnevo tako da dokazuje, da je dohodek iz dejavnosti različen od 75 % bruto minimalne plače (2. odst.). Pritožbeno sodišče se v celoti strinja s stališčem prvostopenjskega, da toženka ni imela podlage za uporabo 14. člena ZUPJS-a (17. točka obrazložitve). Ni logično niti ni z ničemer izkazano, da bi tožnica kmetijsko dejavnost, na podlagi katere je bila obvezno socialno zavarovana od 1. februarja 2016 dalje, pričela opravljati šele leta 2019.
Pritožbeno sodišče soglaša tudi s stališčem prvostopenjskega sodišča, da v predsodnem postopku ni bilo podlage za uporabo pravil o spremembi vrste periodičnega dohodka iz 7. odst. 15. člena ZUPJS-a, saj tožnica leta 2019 in 2018 ni prejemala periodičnega dohodka iz naslova starševskega nadomestila (16. tč. obrazložitve). Nenazadnje je pri ugotavljanju materialnega položaja prišlo do "mešanja dohodkov" iz predpreteklega leta 2017 in leta 2019 zaradi uporabe fiktivnega dohodka v višini 75 % minimalne plače. V zvezi s takšnim načinom pa je revizijsko sodišče že zavzelo stališče, da mešanje dohodkov iz različnih obdobij, ni dopustno.
Iz predhodno navedenih dejanskih ter materialnopravnih razlogov sta upravni odločbi na podlagi 82. člena ZDSS-1 utemeljeno odpravljeni in zadeva vrnjena v ponovno odločanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00056416
DZ člen 157, 157/2, 157/3, 161. ZNP-1 člen 108. ZPP člen 125a.
stiki med očetom in otrokom - največja korist otroka - postopek za ureditev stikov - začasna odredba - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - ogroženost otroka - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - konfliktnost med starši - duševna bolezen - določitev preživnine - selitev - nepopolna dokazna ocena - dokazni standard verjetnosti - izvedenec psihiatrične stroke
Napačno je stališče, da bi sodišče lahko o predlagani začasni odredbi odločilo le, če bi postavilo izvedenca psihiatrične stroke, ki bi ugotovil, če je dolžnik že ozdravljen. Narava postopka, ki jo opredeljujeta potreba po hitri odločitvi in nižji dokazni standard, ne terja izvedbe vseh predlaganih dokazov. Sodišče se omeji na izvedbo tistih dokazov, ki mu omogočajo razumno hitro oceno, ali je ogroženost otroka tolikšna, da terja njegovo zavarovanje pred izdajo končne odločitve o zadevi.
ZFPPIPP člen 14, 271, 272, 272/1, 391, 391/1-1, 391/2.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - posebna pravila - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - darilna pogodba - pravni posel med zunajzakonskima partnerjema - obdobje izpodbojnosti - ožje povezane osebe - domneva objektivnega pogoja izpodbojnosti - insolventnost dolžnika - zakonske domneve insolventnosti
Teorija je zavzela stališče, ki je enako obstoječi sodni praksi, da pri uporabi pravil o domnevi objektivnega pogoja izpodbojnosti, ki so urejena v prvem odstavku 272. člena ZFPPIPP, ne smemo prezreti, da je predpostavka glede objektivnega pogoja izpodbojnosti sestavljena iz dveh elementov. Prvi element izraža zahteva, da je bil stečajni dolžnik v času, ko je bilo dejanje opravljeno, že insolventen. Pri dokazovanju tega elementa se je mogoče opreti na domneve insolventnosti, urejene v 14. členu ZFPPIPP.
najem - izselitev - škoda - povrnitev škode - poškodovanje stanovanjskih in poslovnih stavb in prostorov - sanacija
V predmetni pravdi je sodišče prve stopnje sledilo ugotovitvam angažiranega izvedenca gradbene stroke, ki si je ogledal fotografije prostora ob izselitvi toženke in opravil ogled (ne v celoti) saniranega prostora ter ocenil potreben strošek za sanacijo poškodb, ki jih je ob izselitvi povzročila toženka.
Škoda je bila povzročena v ugotovljeni višini s strani izvedenca in pravno nerelevantno je, če je oškodovanec to škodo odpravil ali v celoti ali pa se je zadovoljil le z delno odpravo povzročene škode.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 43, 44, 45, 45/1, 45/1-3, 197, 197/1.. ZZVZZ člen 23, 26.
zdraviliško zdravljenje - izpolnjevanje pogojev - sodni izvedenec
Sporno v tej zadevi je, ali tožnica izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja. Bistveno vprašanje pa je, ali gre pri tožnici za bolezensko stanje navedeno v tretji alineji 3. točke prvega odstavka 45. člena POZZ.
Iz izvedenskega mnenja jasno izhaja, da gre v tožničinem primeru za kombinacijo bolezni in dogodka, vendar hkrati izhaja, da gre pri tožnici za zlom hrbtenice s težjo, a popravljivo funkcionalno prizadetostjo in da gre torej za stanje po tretji alineji 3. točke prvega odstavka 45. člena POZZ. To je po prepričanju pritožbenega sodišča odločilno za samo odločitev, ne pa dejstvo, da je v obravnavanem primeru zlom tudi posledica osteoporoze. Kot pravilno razloguje že sodišče prve stopnje, POZZ ne razlikujejo zlomov, ki so posledica poškodbe od zlomov, ki so posledica poškodbe in bolezni oziroma konkretno osteoporoze. Kar je ključno, POZZ ne določajo, da zlomi velikih kosti, ki so posledica osteoporoze, ne predstavljajo indikacije za zdraviliško zdravljenje.
Pritožbeno sodišče sprejema ugotovitev sodišča prve stopnje, da gre v tej zadevi za stanje, kakršno je urejeno v tretji alineji 3. točke prvega odstavka 45. člena POZZ in da je izpolnjen tudi pogoj določen v 44. členu POZZ. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno v skladu z določbo 81. člena ZDSS-1 izpodbijani odločbi toženca odpravilo in ugodilo tožničinemu tožbenemu zahtevku.
trditveno in dokazno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga - nekonkretizirane trditve - nadomeščanje trditvene podlage z izvajanjem dokazov - odločilna dejstva - garancijski rok - odprava napak - sodba presenečenja
Tožeča stranka v nobeni vlogi ni specificirano navedla, katere napake so se pojavile v garancijskem roku. V ponovljenem postopku je v pripravljalni vlogi z dne 8. 10. 2020, sicer v zvezi s sklicevanjem na vlogo tožene stranke v drugem postopku (ki jo je prav tako predložila kot dokaz), navrgla določene napake, nikjer pa ni navedla povezave med ugotovljenimi napakami in predloženimi računi za opravljena dela. Iz računov je sicer res razvidno, katera dela so bila opravljena (na primer "sanacija ometov in terase", račun v prilogi A20), vendar pa, glede na 212. člen ZPP, ki jasno razlikuje med trditvami in dokazi ter glede na ustaljeno sodno prakso, dokazi ne morejo nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage. Naloga sodišča pa ni, da iz predloženih dokazov samo oziroma s pomočjo izvedenca išče pravnorelevantna dejstva in iz njih izpeljuje trditveno podlago, še zlasti, če gre za obsežno dokumentacijo kot v obravnavanem primeru.
Smisel prepovedi sodbe presenečenja je v tem, da stranka ne pride v položaj, ko bi zaradi tega, ker je sodišče svojo odločitev oprlo na pravno podlago, na katero ob zadostni skrbnosti ni mogla računati, izgubila možnost navajati dejstva, ki so glede na tako, presenetljivo pravno podlago bistvenega pomena.
ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-1, 94, 94/1, 94/4.. ZPP člen 282, 282/2.
ugotavljanje invalidnosti - izvedenski organ - neizpolnjevanje pogojev
V zadevi je sporno, ali je pri tožniku podana I. kategorija invalidnosti.
Sodišče prve stopnje je dejansko stanje razčiščevalo s pridobitvijo izvedenskega mnenja Komisije za fakultetna izvedenska mnenja, v sestavi katere so sodelovali specialist MDPŠ, specialistka psihiatrinja in specialist kirurg. Iz pisno podanega izvedenskega mnenja z dne 20. 2. 2021 izhaja, da pri tožniku do izdaje dokončne odločbe tožene stranke z dne 12. 12. 2019 ni prišlo do izgube delazmožnosti, je pa tožnikova delazmožnost zmanjšana za manj kot 50 % in je še vedno zmožen opravljati delo s stvarnimi in časovno razbremenitvijo s tem, da je izkazana možnost sanitarij v bližini. Kontrolni pregled pa je potreben v mesecu juniju 2022. Sodišče je na naroku tudi zaslišalo člana izvedenskega organa specialista MDPŠ.
Glede na zakonsko ureditev, da pošta hrani pisanje trideset dni in če v tem roku naslovnik pisanja ne dvigne, se pisanje vrne sodišču, je mogoče ugotoviti, da je bilo ravnanje pošte, oziroma njenega vročevalca napačno, saj je dne 27. 10. 2020 pustil obvestilo o prispeli pošiljki, že dne 12. 11. 2020 pa je pošiljko vrnil sodišču. Tridesetdnevni rok bi potekel 27. 11. 2020, petnajst dni kasneje.
Zaradi tega je prišlo do kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ko je bilo stranki z nezakonitim postopanjem, z opustitvijo pravilne vročitve, onemogočena možnost obravnavanja pred sodiščem.
Ker je bil dolžnikov ugovor zoper plačilni nalog pravnomočno zavrnjen, so pritožbene trditve, da sodna taksa ni bila plačana zaradi vloženega ugovora zoper plačilni nalog, neutemeljene.
ZDOdv člen 27, 27/1, 27/4, 31, 31/3. ZIZ člen 64, 65, 65/3.
stroški postopka - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - procesna predpostavka - razlog za zavrženje tožbe - ugovor tretjega v izvršilnem postopku - nasprotovanje ugovoru tretjega v izvršilnem postopku
Kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, mora državnemu odvetništvu predhodno predlagati, naj se sporno razmerje na miren način reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka (prvi odstavek 27. člena ZDOdv). Četrti odstavek istega člena določa, da je predhodni postopek pogoj za uvedbo pravdnega ali drugega postopka. Kdor namerava začeti pravdni ali drugi postopek proti državi ali državnemu organu pristojnemu sodišču ali drugemu organu predloži potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, sicer se tožba ali drug predlog za začetek postopka zavrže.
Sodna praksa se je že večkrat izrekla, da je izvedba predhodnega postopka po zgoraj navedenem določilu jasno in nedvoumno določena obvezna procesna predpostavka za vložitev tožbe proti državi.
Poleg tega vložitev ugovora tretjega v izvršilnem postopku ne predstavlja predloga za izvensodno rešitev spora, kot tudi upnikovo nasprotovanje ugovoru tretjega še ne pomeni, da izvensodna rešitev spora (to je rešitev spora pred vložitvijo tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe) ne bi bila možna.
OZ člen 631. ZPP člen 154, 154/2, 155, 155/1, 158, 158/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 11, 18, 18-1, 21, 21-2. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3.
sosporništvo - sosporniki - izpolnitev zahtevka - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - stroški postopka - odvetniška tarifa - argument a fortiori
Iz pravne teorije izhaja, da se v primeru, če tožeča stranka umakne tožbo, ker tožbeni zahtevek izpolni le ena od solidarno zavezanih strank, druga pa se zahtevku upira, ne more šteti, da ima izpolnitev po solidarnem zavezancu v procesnem smislu enak učinek, kot da bi stranka sama izpolnila zahtevek, ki mu ugovarja. Ker toženka zahtevka ni izpolnila sama, določba prvega odstavka 158. člena ZPP ne pride v poštev, temveč je mogoče uporabiti le splošno določbo navedenega člena, po kateri mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške. Tem bolj to velja (interpretacijski argument a fortiori), če tožnica tožbe sploh ne umakne, zaradi česar tožbeni zahtevek zoper tega sospornika (ki ni ničesar plačal) sodišče zavrne.
ZIZ člen 71, 71/2, 71/2-2, 221, 221/2. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 50, 50/1, 50/2.
odlog izvršbe - pravica do doma - deložacija - epidemija
Odločilno za presojo utemeljenosti odloga izvršbe je, ali si je dolžnik z ustrezno skrbnostjo prizadeval za rešitev svoje bivanjske problematike. Dolžnik mora izkazati, da si bivanjske problematike ni mogel urediti drugače, pri čemer je tudi pomembno, ali ima dolžnik na voljo ustrezno pomoč socialnih služb.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - merila - ugovor javnega dobra - namembnost zemljišča - dejanska raba
Tudi iz predloga ZVEtL-1 izhaja, da za urbanistične standarde oziroma prostorske akte ni nujno, da se nanašajo na obravnavano nepremičnino, v vsakem primeru pa se upoštevajo (le) kot dopolnilno merilo (glej pojasnila k 43. členu v Predlogu ZVEtL-1, EVA: 2015-2030-0002, prva obravnava). Sodišče prve stopnje pa je pred tem obseg pripadajočega zemljišča utemeljilo že na dveh drugih kriterijih (kaj zemljišče predstavlja v naravi in njegova pretekla redna raba), ki sta v konkretnih okoliščinah odločilnega pomena.
Ugotovljeno skupno pripadajoče zemljišče ne obsega nobenih javnih površin, ki bi bile namenjene vsem pod enakimi pogoji.
Nasprotna udeleženka ni dokazala, da bi šlo po namenu in dejanski uporabi za javno površino, namenjeno splošni rabi vseh in vsakogar (ne le predlagateljev oziroma udeležencev, to je lastnikov obeh stavb oziroma nepremičnin, na katerih ti dve stojita). Ugovor javnega dobra zoper obseg pripadajočega zemljišča bi lahko bil utemeljen le v primeru, če bi bil podkrepljen z dejansko namembnostjo zemljišča kot javne dobrine, torej dobrine, namenjene splošni rabi. Zato je ugovor nasprotne udeleženke, da gre za javno dobro, neutemeljen.
ZIZ člen 38, 38/1, 38/5, 81, 81/3, 85, 293. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 78, 78/1, 78/2.
upravičeni stroški izvršitelja
Iz rubežnega in cenilnega zapisnika izvršitelja izhaja, da je izvršitelj dolžnika iskal na dveh naslovih. Na prvem naslovu je bil neznan oziroma odseljen, na drugem, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče, pa ni bilo nikogar doma. V rubežnem in cenilnem zapisniku je nadalje navedeno, da je izvršitelj za zavarovanje upnikove terjatve opravil rubež vozila v lasti dolžnika, navedeni pa so tudi podatki o vozilu in ocenjena vrednost vozila. Sodišče prve stopnje je na podlagi takšne vsebine zapisnika zaključilo, da iz zapisnika ne izhaja, da bi se vozilo nahajalo na kraju rubeža in da bi izvršitelj opravil tudi fizični rubež vozila.
Ker listine v spisu ugotovitve tega ključnega dejstva ne omogočajo, saj iz zapisnika nedvoumno ne izhaja niti da je izvršitelj opravil fizični rubež vozila niti da tega ni opravil, se postavlja dvom glede pravilnosti ugotovitev sodišča prve stopnje o dejstvih, na katera je oprlo svojo odločitev.