CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00052972
DZ člen 243, 269, 272, 272/3. ZNP-1 člen 6, 6/2, 7. ZPP člen 236. ZPacP člen 1.
skrbništvo - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postopek po uradni dolžnosti - litispendenca - začasni skrbnik - osebnostna primernost - kolizija interesov - kolizijski skrbnik - postopek za varstvo pravic - Varuh človekovih pravic - nepravdni postopek - učinkovito varstvo pravic in pravnih interesov - ravnanje nasprotnih udeležencev - nesubstanciran dokazni predlog
V postopku odločanja o postavitvi pod skrbništvo obstaja kolizija interesov, zato bi moral nasprotno udeleženko zastopati kolizijski skrbnik.
Biti skrbnik ni pravica, temveč dolžnost, zato nihče ne more zahtevati, da se ga imenuje za skrbnika. Skrbništvo je pravica le z vidika varovanca, pravica opravilno nesposobne osebe, da ji sodišče ali CSD postavi skrbnika, ki bo varoval njene interese.
Ni razloga, da sodišče ne bi smelo še pred pravnomočnostjo sklepa, s katerim je ugotovilo, da ni razlogov za razrešitev začasnega skrbnika, znova, dodatno in potrebam prilagojeno preoblikovati skrbnikove naloge.
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da mora po uradni dolžnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se kar najbolje zavarujejo koristi nemočne osebe.
ZDR-1 člen 54, 54-8, 56, 118.. ZPP člen 2, 2/1.. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2018) člen 75.
sodna razveza - denarno povračilo - transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - pogodba o zaposlitvi za določen čas
Tožnica je s toženo stranko dne 19. 6. 2017 sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas od 1. 7. 2017 do 30. 6. 2019 za delovno mesto vodja prevzemov in za polni delovni čas. Razlog, da je bila pogodba sklenjena za določen čas, je bila priprava na delo, usposabljanje ali izpopolnjevanje za delo oziroma izobraževanje. Pred tem je tožnica od 2. 1. 2014 do 11. 4. 2017 pri toženi stranki preko študentskega servisa kot študentka opravljala delo, za katerega je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ga je opravljala v organiziranem delovnem procesu tožene stranke, na popolnoma enak način in v enakem obsegu, kot ga opravljajo drugi zaposleni, ki so v delovnem razmerju. Opravljala je delo, ki je bilo po vsebini enako delu vodje prevzemov, kar izhaja tudi iz e-korespondence, ki jo je tožnica vložila v spis. Na podlagi tega je pravilno zaključilo, da je imela tožnica za opravljanje tega dela več kot dve leti delovnih izkušenj. Nadalje je ugotovilo tudi, da tožnice v času sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas v delo ni nihče uvajal in pravilno zaključilo, da je bila pogodba o zaposlitvi z dne 19. 6. 2017 sklenjena v nasprotju z določbo 8. alineje 54. člena ZDR-1 za določen čas, zaradi tega je bila skladno z določbo 56. člena ZDR-1 sklenjena za nedoločen čas. Tožnici tako delovno razmerje pri toženi stranki ni moglo prenehati zaradi poteka časa, zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da ji je delovno razmerje trajalo do dneva sodne razveze 31. 1. 2021.
Pravilno je sodišče prve stopnje pojasnilo, da je hujša kršitev pravni standard in da merila za dopolnitev vsebine pravnega standarda določa sodna praksa. Skladno s temi merili sodišče v vsakem posameznem primeru ugotavlja, ali določena ravnanja, ki se očitajo delavcu v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ustrezajo pravnemu standardu hujše kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, takšna kršitev pa je podana tudi v obravnavanem primeru, saj predstavlja vestno zaračunavanje izdelkov kupcem, temeljno obveznost vsakega blagajnika, tožnica pa ob opravljanju dela blagajnika nakupovalki ni zaračunala kar več kot 70 artiklov, četudi jih je videla oziroma bi jih ob ustrezni skrbnosti morala in mogla videti. S takšno opustitvijo je toženi stranki povzročila premoženjsko škodo. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je tožnici utemeljeno očitati najmanj hudo malomarnost (kar pa ne pomeni, da ni podan naklep), vendar ker zadošča za izrek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi že huda malomarnost, ki jo je sodišče prve stopnje tudi obrazložilo, je imela tožena stranka pravno podlago za izdajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZDR-1 člen 4, 4/1, 143, 143/1.. ZPP člen 2, 8, 337, 337/1.. ZJU člen 16, 16/3.. ZSPJS člen 14, 14/1.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Pri opravljanju dela tožnika kot snemalca pri toženki so podani vsi elementi delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena ZDR-1.
Glede obsega pravic tožnika kot javnega uslužbenca v smislu tretjega odstavka 16. člena ZJU, ki prepoveduje, da bi delodajalec delavcu zagotavljal večje pravice, kot je to določeno z zakonom, podzakonskim predpisom ali s kolektivno pogodbo, če bi s tem obremenil javna sredstva, bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati določbo prvega odstavka 14. člena ZSPJS, ki določa, da javnemu uslužbencu pripada osnovna plača, ki je za dva plačna razreda nižja od osnovne plače delovnega mesta, na katerem delavec opravlja delo, če ima nižjo izobrazbo od zahtevane. Navedeno pomeni, da bi sodišče prve stopnje ob ugotovitvi neizpolnjevanja izobrazbenega pogoja za zasedbo delovnega mesta Snemalec VII/1 tožniku lahko dosodilo le osnovno plačo z uvrstitvijo v izhodiščni plačni razred ob upoštevanju odbitka dveh plačnih razredov.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/5, 11/6, 12a. ZBPP člen 13.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - lastni dohodek - periodični dohodek - povprečni mesečni dohodek - neperiodični dohodek - regres za letni dopust - premoženjsko stanje
Ker je sodišče na podlagi podatkov FURS ugotovilo, da obdolženec 8 mesecev pred junijem 2021 ni imel dohodkov, bi moralo pri ugotavljanju lastnega dohodka upoštevati 21. člen ZSVarPre, ki v drugem odstavku določa, da se v primeru, če je upravičenec v obdobju iz 20. člena ZSVarPre periodični dohodek šele začel prejemati ali če je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je periodični dohodek začel prejemati šele v mesecu vložitve vloge, se kot višina njegovega lastnega dohodka upošteva višina zadnjega prejetega mesečnega dohodka.
ZDR-1 člen 7, 7/4, 47, 111, 111/1, 111/1-8.. ZPP člen 8, 286, 296, 362.
plačilo odškodnine - trpinčenje na delovnem mestu - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda
Ker tožnica ni dokazala, da je bila pri toženi stranki žrtev trpinčenja na delovnem mestu, za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 8. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR-1 ni bilo zakonitega razloga. Sodišče prve stopnje je zato pravilno kot neutemeljene zavrnilo vse denarne zahtevke iz tega naslova in iz naslova odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo zaradi trpinčenja na delovnem mestu.
odklonitev strokovnega pregleda - pravni pouk o pravicah osumljenca - postopek o prekršku - odreditev strokovnega pregleda - zakonitost odredbe
Zmotno je tudi prepričanje, da bi moral obdolženec pred podpisom zapisnika s strani poslujočega policista prejeti pravni pouk o pravici do molka, kajti postopek glede preverjanja obdolženčevih psihofizičnih sposobnosti, potrebnih za varno vožnjo v cestnem prometu, kot je bilo že predhodno pojasnjeno, še ni bil postopek o prekršku, kot to zmotno razloguje pritožnik, temveč je bil z njim voden postopek, ki je predpisan v določbah ZPrCP, konkretno v določbi člena 107 ZPrCP in le v primeru, če se ugotovi, da voznik v cestnem prometu ravna v nasprotju s posameznimi določbami tega člena, med drugim, da odkloni odrejen strokovni pregled s strani poslujočega policista, obstaja sum storitve prekrška in v takem primeru prekrškovni organ vloži obdolžilni predlog, kot je bilo tudi v obravnavanem primeru.
Pod točko 5 obrazložitve izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in argumentiralo, da se obsojenčeve pravnomočno ugotovljene premoženjske razmere niso poslabšale ampak kvečjemu še izboljšale, saj se je v vmesenem času (8. 9. 2021) zaposlila tudi njegova žena V. M.
ZDR-1 člen 9, 17, 17/4, 32, 32/2, 130, 208, 208/1, 208/3, 209.. Direktiva Evropskega parlamenta in sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev člen 1, 1/3, 1/3-b, 2.. OZ člen 189, 352, 352/1.. Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije (2005) člen 53, 53/3.
denarni zahtevek - napoteni delavec - izplačilo plač - nadurno delo - razveljavitev sodbe - zmotna uporaba materialnega prava
Za presojo, ali je bil tožnik začasno napoten na delo v tujino ali pa je bil na službeni poti, je v obravnavanem primeru bistveno, da je bilo usposabljanje tožnika njegova edina delovna naloga v tujini na podlagi sklenjenih pogodb o zaposlitvi in da je predstavljalo opravljanje njegovega rednega dela.
Dejstvo, da je bil tožnik na izobraževanju, v okoliščinah konkretnega primera še ne pomeni, da ni bil začasno napoten na delo v tujino. Izobraževanja oziroma usposabljanja delavca res praviloma ni mogoče šteti za napotitev delavca na delo v tujino, ampak gre praviloma za službeno pot. Vendar pa to ne velja v konkretnem primeru, saj je izobraževanje oziroma usposabljanje tožnika predstavljalo njegovo edino delovno nalogo v tujini v okviru pogodb o zaposlitvi in s tem njegovo redno delo. V tem primeru je zato treba tožnika obravnavati kot napotenega delavca na podlagi 208. člena ZDR-1, in sicer tako glede dela v Avstriji kot tudi glede dela v Švici.
KZ-1 člen 135, 135/1. ZKP člen 6, 6/1, 7, 7/1, 76, 76/2, 371, 371/1-11.
grožnja - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - vsebina grožnje v tujem jeziku - uporaba slovenskega jezika v postopku - uporaba slovenskega jezika v vlogah - vloge - obtožni akt - obtožba - obtožnica - obtožni predlog - obtožbeni izrek - nerazumljiva vloga - nerazumljiv izrek - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Ker se skladno s prvim odstavkom 7. člena ZKP vloge sodišču podajajo v slovenskem jeziku, mora biti tudi obtožni akt v celoti podan v slovenskem jeziku. Besede, ki so bile morebiti izrečene v tujem jeziku, morajo biti zato v opisu dejanja navedene v slovenskem prevodu, če se le da tako, da so v opisu navedene besede tako v izvirniku, kot tudi v prevodu. Ker je uradni jezik sodišča slovenski, izjemoma italijanski ali madžarski jezik, ne pa tudi kateri drug jezik, bi bilo potrebno obtožni akt, ki je deloma sestavljen v tujem jeziku, obravnavati kot nerazumljivo vlogo, v skladu s tretjim v zvezi z drugim odstavkom 76. člena ZKP.
postopek o prekršku proti mladoletniku - izrek sklepa - dejanski stan prekrška
Obrazložitev sklepa o prekršku mora vsebovati tudi razloge o odločilnih dejstvih z navedbo, katera dejstva sodišče šteje za dokazana oziroma za nedokazana in iz katerih razlogov. Dokazna ocena sklepa mora vsebovati obrazložitev tudi o subjektivnem delu dejanskega stanja obravnavanega prekrška, to je o stopnji mladoletnikove krivdne odgovornosti za storitev očitanih prekrškov.
Iz obrazložitve pa ne izhajajo razlogi in dejstva, na podlagi katerih je sodišče zanesljivo (z gotovostjo!) ugotovilo, da je mladoletni storilec storil vseh šest, v izreku pod točko A) navedenih prekrškov, niti iz obrazložitve ne izhaja pravna podlaga očitanih prekrškov. Prav tako pa so v obrazložitvi izostali razlogi o odločilnih dejstvih in sicer o mladoletnikovem subjektivnem delu dejanskega stanja vseh obravnavanih prekrškov, torej o stopnji njegove krivdne odgovornosti pri domnevni storitvi obravnavanih prekrškov, ne glede na dejstvo, da iz izreka izpodbijanega sklepa v skladu z določbo prvega odstavka člena 186 ZP-1 ne izhaja, da je mladoletni storilec spoznan za odgovornega storitve očitanih prekrškov.
Natančno branje izpodbijane sodbe pa pokaže, da je v izreku izpodbijane sodbe povsem izostala sankcija, ki se storilcu izreka, čeprav iz obrazložitve izpodbijane sodbe (točka 11.) izhaja pravilna obrazložitev uporabe milejšega predpisa in odločitev o izreku milejše sankcije (globe v višini 500,00 EUR in 7 KT). Ker pa iz sodbenega izreka ne izhaja, je zato takšen izrek nerazumljiv in v nasprotju z razlogi v izpodbijani sodbi v tem delu, posledično pa tudi neizvršljiv.
tedenski počitek - misija - vojska - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazna ocena - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka
S pritožbo tožena stranka utemeljeno graja oblikovanje dokazne ocene izvedenih dokazov in s tem uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP. Ta določa, da o tem, katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. V dokaznem sklepu sodbe je sodišče prve stopnje navedlo, da je prebralo listine od B1 do B46, torej tudi listini pod B23 in B24 - gre za prepisa zvočnega posnetka glavne obravnave v zadevi IV Pd 1340/2018 z dne 29. 5. 2019 in z dne 6. 11. 2019. Tudi iz dokaznega sklepa z naroka za glavno obravnavo z dne 21. 10. 2020 izhaja, da sta bila dokaza izvedena. Gre za dokaza, ki ju je toženka predlagala za ugotavljanje dejanskega stanja na misiji. Kot poudarja v pritožbi, sta dokaza pomembna za oceno verodostojnosti zaslišanih v tem sporu. Ugotovljeno dejansko stanje, ki je tožniku v korist, namreč temelji le na vsebini izpovedi zaslišanih v tej zadevi, četudi je toženka dokazovala, da te izpovedi zaradi drugačne vsebine v drugi zadevi niso prepričljive. Čeprav je torej sodišče prve stopnje sporna dokaza očitno izvedlo, pa ju pri ugotavljanju dejstev in oblikovanju dokazne ocene napačno ni zajelo, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00052065
ZIntPK člen 75. ZDIJZ člen 10a, 10a4. OZ člen 131.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) - objava podatkov o denarnih tokovih subjektov javnega sektorja - objava podatkov o dohodkih - izplačila na podlagi avtorskih pogodb - nezakonito razkriti podatki - odškodninska odgovornost države - varstvo osebnih podatkov - premoženjska in nepremoženjska škoda - državni funkcionar - kršitev človekovih pravic - kršitev osebnostnih pravic - podlage odškodninske odgovornosti - kvalificirana protipravnost - vzročna zveza - aplikacija Supervizor - razžalitev
Tudi okoliščina, da so bili objavljeni podatki resnični, sama po sebi ne more pretrgati vzročne zveze. Iz obrazložitve sklepa VSRS je razvidno, da je varstvo osebnih podatkov (tudi resničnih) ustavno varovano in da je vanje dovoljeno posegati (torej, tudi objavljati jih) le, če za to obstoji podlaga v zakonu. Slovenski pravni red je torej dal prednost pravici do zasebnosti in do varstva osebnih podatkov pred naravnopravno "pravico do resnice".
pravno odločilna dejstva - dejansko stanje - plačilo kazni - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških
Pritožbeno zanikanje storitve navedenega prekrška oz. vožnje motornega vozila v navedenem času in navedenem kraju je za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa nerelevantno. To bi namreč storilec moral uveljavljati v pravnem sredstvu zoper odločbo pristojnega organa države izdaje v roku in na način, kot je bil poučen v tej odločbi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nezakonita odpoved
Tožnica je bila zaposlena pri toženki na delovnem mestu proizvodni delavec za enostavna dela po pogodbi o zaposlitvi s 26. 9. 2011, pred tem pa pri pravnih prednikih v skupnem trajanju 26 let. Toženka ni uspela dokazati, da je imela tožnica manj delovne dobe kot delavci, ki so ohranili zaposlitev. Na ta kriterij dopolnjene delovne dobe za določitev presežnega delavca se je namreč sklicevala toženka v odpovedi, njegove pravilne uporabe pa ni dokazala. Kar trinajst delavcev je namreč imelo bistveno krajšo delovno dobo kot tožnica, vsi manj kot šest let, večina pa zgolj dve ali tri leta.
Toženka se je v odpovedi sklicevala le na navedeni kriterij, ne tudi na kriterij usposobljenosti delavcev za različna dela, kot napačno trdi toženka in neutemeljeno uveljavljanja protispisnost (kršitev 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP) glede vsebine odpovedi. To je sodišče prve stopnje pravilno povzelo - da gre za objektivni kriterij delovne dobe pri delodajalcu, ter da ima tožnica manj delovne dobe od preostalih zaposlenih na delovnem mestu proizvodni delavec za enostavna dela.
Četudi toženka kriterija usposobljenosti v odpovedi ni navedla, ji je sodišče prve stopnje omogočilo dokazovanje tudi v tej smeri, a je po izvedenem dokaznem postopku vseeno zaključilo, da toženka tudi pri dokazovanju tega kriterija ni bila uspešna.
Oba opisa sicer izhajata iz istega historičnega dogodka ter iz istih dokazov, vendar pa so dejstva, ki jih ugotavljata oba organa, bistveno različna, zato obravnavano dejanje prekrška prestavlja le del dejanskega stanja, ki ga zajema tudi očitano kaznivo dejanje, ne glede na to, kako ga je upravičeni tožilec pravno opredelil, saj opis kaznivega dejanja vsebuje znake prekrška, poleg tega pa zajema še očitek o storitvi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe, kar je ključen zakonski znak za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe, ki pa ga opis prekrška ne vsebuje.
ZPP člen 6, 6/1, 7, 212. ZIZ člen 272, 272/2, 272-2, 272/2-3.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - glasovalne pravice družbenikov - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - reverzibilnost začasne odredbe - test reverzibilnosti - pogoj reverzibilnosti - trditveno breme
Poleg ene od alternativno določenih predpostavk drugega odstavka 272. člena ZIZ mora biti izpolnjena tudi predpostavka reverzibilnosti kot samostojna predpostavka.
Tožnica bi morala torej najprej sploh izkazovati, da je kasneje, kljub izvršitvi začasne odredbe, za tožence, če predlogu o glavni stvari ne bi bilo ugodeno, mogoče vzpostaviti prejšnje stanje, da bi potem sodišče prve stopnje lahko preverilo, ali instrumentarij korporacijskega prava, na katerega se pritožnica sklicuje, to omogoča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00051970
ZFPPIPP člen 127. ZST-1 člen 13, 13/1. ZPP člen 105a, 105a/3, 274, 343, 343/1, 346, 346/1, 363, 363/2.
stečajni postopek nad pravno osebo - plačilni nalog za plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodnih taks za pritožbo - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - vročitev sklepa - rok za pritožbo - začetek teka roka za pritožbo - postopek s pritožbo - zavrženje pritožbe kot prepozne - nov predlog za oprostitev plačila sodne takse - litispendenca
Pritožbeni rok začne teči šele naslednji dan po vročitvi odločbe, tako da je v tem že upoštevano, da se da stranki dovolj časa za seznanitev z vsebino sklepa. Ustava Republike Slovenije v 25. členu res zagotavlja pravico do pritožbe, vendar pa je taka pravica že po naravi stvari (zaradi pravne varnosti in načela pravnomočnosti) vedno vezana na rok, ki ga upnik ni upošteval, določeni rok pa je tudi dovolj dolg, zato je upnik sam tisti, ki si je odvzel pravico do pritožbe.
V skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP sme stranka postopka v ugovornem roku podati tudi predlog za oprostitev, odloga ali obročno plačilo sodnih taks. Predlog, ki je vložen izven ugovornega roka zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse, ne more učinkovati že za prej vloženo pritožbo in pritožnik niti nima interesa za vložitev takega predloga.
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov pravilno zaključilo, da je med strankama postopka obstajal ustni dogovor o višini plače, in sicer v višini 4,00 EUR neto za uro dela. Res je, kar navaja toženka, da sta se stranki tudi v pisni pogodbi o zaposlitvi dogovorili o višini plače in da je toženka tožnici plačo izplačevala v višini, kot je bila dogovorjena v pisni pogodbi o zaposlitvi. Vendar pa, kot je to pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, če pride med delavcem in delodajalcem poleg sklenjene pisne pogodbe o zaposlitvi tudi do ustnega dogovora glede posameznih sestavin pogodbe o zaposlitvi (ki so za delavca ugodnejše), velja tak ustni dogovor oziroma ustna pogodba.