Tožnica je bila v letu 2011 ocenjena z oceno dobro, kar je Komisija za preizkus ocene pri toženi stranki potrdila z izpodbijanim sklepom. Komisija je tožnico na sejo sicer vabila, vendar pa skladno s sprejetim dogovorom o naknadni predložitvi dokumentacije s strani tožnice in njene nadrejene, na tej seji ocena delovne uspešnosti ni bila preizkušena. Preizkus ocene je bil opravljen šele po pridobitvi ustrezne dokumentacije, pri čemer pa tožnica ni bila udeležena. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je zaradi te postopkovne kršitve odločitev tožene stranke nezakonita.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSC0004816
OZ člen 131, 131/1, 154, 154/1. ZPrCP člen 42, 42/1, 41/2. ZPP 339/2. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 9, 9/2, 9/4, 18, 18/1.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - krivdna odgovornost - izključna krivda enega voznika - vpogled v drug sodni spis - prevozni stroški pooblaščenca, ki ni odvetnik
Sodišče prve stopnje je sicer pogledalo in prebralo spis zadeve o prekršku, kar je kot dokaz predlagala tožena stranka, vendar ta dokazni predlog dokazuje zgolj to, da je tekel ta sodni postopek, kdo so bili njegovi udeleženci in kakšen je bil njegov zaključek. To pomeni, da takšen dokazni predlog zajema le branje končne odločbe, izdane v tem postopku in nič drugega. Če želi stranka, da se iz drugega spisa prebere še kaj drugega kot končna odločba, mora to izrecno predlagati s konkretno navedbo listin, ki naj se iz tega drugega spisa preberejo.
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožnik smerokaz vklopil šele, ko je že pričel zavijati levo in ga zavarovanec tožene stranke ni mogel zaznati pravočasno, takrat pa je že bil v fazi prehitevanja tožnika, je pravilen tudi nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje, da zavarovanec tožene stranke glede na ugotovljene okoliščine ni mogel storiti ničesar, da bi preprečil nesrečo, kar pomeni, da je njegova krivda za nastali škodni dogodek izključena oziroma, da je do prometne nesreče prišlo po izključni krivdi tožnika samega.
Sodišče prve stopnje je nepravilno priznalo kot potrebne stroške toženi stranki njene potne stroške v višini kilometrine po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. V takšni višini se namreč kilometrina obračunava le pooblaščencem, ki so odvetniki, in sicer v skladu s 1. odstavkom 18. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (v nadaljevanju: Pravilnik). Pooblaščencem, ki niso odvetniki, pa se v skladu z 2. odstavkom 18. člena Pravilnika potrebni izdatki, ki obsegajo povrnitev potnih stroškov, odmerijo v skladu z določbami 5. do 9. člena tega Pravilnika. Pritožbeno sodišče je upoštevalo naravo dela pooblaščencev tožene stranke in dejstvo, da javni prevoz ne vozi vedno ob primernem času (2. odstavek 9. člena Pravilnika), zato je toženi stranki priznalo stroške za prevožene kilometre, obračunalo pa po ceni 0,12 EUR/km, kolikor znaša v skladu s 4. odstavkom 9. člena Pravilnika zadnji uradno objavljeni znesek povračila potnih stroškov za zaposlene v državni upravi.
Sodišče je ugotovilo, da premoženjske zmožnosti pravdnih strank niso enake, zato je odločilo, da mora mati kriti večji del dekletovih potreb. Takšno stališče ni pravilno. Osredotoči se namreč na višino trenutne plače, a pozabi na oceno pridobitnih zmožnosti toženca. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje vsekakor izhaja, da je tožnik tik pred začetkom tega postopka zaslužil povprečno 843,00 EUR, v izpodbijani sodbi (in trditvah toženca) pa ni najti prav nobenega razloga, ki bi utemeljeval, zakaj ne bi mogel še naprej opravljati izmenskega dela, ki mu je omogočalo boljši zaslužek.
ZZZDR člen 106, 106/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
razmerja med starši in otroki - stiki - ureditev stikov otroka s staršem - otrokova korist - naslov dejanskega prebivališča - fikcija vročitve - odsotnost z naroka - opravičilo odsotnosti z naroka - sodelovanje stranke v postopku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ob dejstvu, da v obravnavanem primeru starša mladoletne deklice ne živita (le) ločeno, ampak živita v dveh različnih državah in da je zaradi narave svojega poklica (pilot) nasprotni udeleženec večino časa odsoten, delodajalec pa mesečno vnaprej planira njegove delovne obveznosti, je treba pri načrtovanju stikov postopati skrbno in upoštevati vse dejavnike, ki narekujejo urejanje stikov.
Z naroka za glavno obravnavo je nasprotni udeleženec izostal zaradi službenih obveznosti, svojo odsotnost je opravičil, opravičilo je poslal priporočeno po pošti pred narokom. Pojasnil je tudi, da mora za dopust zaprositi že mesec pred predvideno odsotnostjo do 5. v mesecu. Nobenega od navedenih razlogov prvostopenjsko sodišče pri vodenju postopka ni upoštevalo. Postopek je zaključilo ob odsotnosti nasprotnega udeleženca. S tem mu je onemogočilo sodelovanje v postopku in je storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
nadomestilo za čas čakanja na drugo delo - preplačilo - neupravičena obogatitev
V 194. členu ZPIZ-2 je določeno, da je oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, dolžna prejeto vrniti v skladu z določbami zakona, ki urejajo obligacijska razmerja. Po 3. odst. 190. člena OZ obveznost vrnitve neupravičene pridobitve obstaja vselej, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla. Gre za t.i. verzijsko terjatev, za katero je bistven le premik premoženja brez pravnega temelja oziroma na pravnem temelju, ki je naknadno odpadel, kar je podano tudi v predmetni zadevi.
izločitev odredbe preiskovalne sodnice - izločitev dokazov - faza predobravnavnega naroka - nepravilno izvršen zaseg predmetov kot samostojno preiskovalno dejanje - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - instrukcijski rok za odgovor na predlog obrambe za izločitev dokazov - konkretizacija kršitev kazenskega zakona - dokazi, na katere se sodba ne sme opirati - privilegij zoper samoobtožbo
Predmet izločitve so dokazi in posamezna obvestila in ne sodne odločbe.
- Ko je zaseg opravljen kot samostojno preiskovalno dejanje, v ZKP ni nikjer določeno, da se sodba, ko je zaseg nepravilno izvršen, na zapisnik in potrdilo o zasegu predmetov ne bi smela opreti.
Med strankama ni sporno, da tožnik izpolnjuje pogoje iz 399. člena ZPIZ-2. Delavci policije so vključeni v obvezno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, imajo status zavarovanca (45. točka 7. člena ZPIZ-2), in imajo pravico do starostne pokojnine, definirane v 36. točki 7. člena ZPIZ-2. Tožnik, ki nesporno (tako tudi pritožba), v obdobju od 9. 9. 2014 do 17. 11. 2015, ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po določbi 27. člena ZPIZ-2, to je pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po splošnih predpisih o obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju, izpolnjuje pa pogoje, določene v 399. členu ZPIZ-2 za izplačevanje 20 % starostne pokojnine. S tem pa pogoje, določene v tretjem odstavku 38. člena ZPIZ-2, ne glede na to, da določba 399. člena ZPIZ-2 le postopno spreminja pogoje glede starosti in pokojninske dobe, potrebne za pridobitev pravice do starostne pokojnine po posebnem zakonu in da ta določba ni umeščena v poglavje zakona, ki se nanaša na pridobitev in odmero pravic iz obveznega zavarovanja.
ZDR-1 člen 85, 109, 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 99, 257.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - zagovor
Tožnica je na dan zagovora ob 8.18 uri po elektronski pošti sporočila, da se zagovora zaradi bolezni ne bo udeležila. Pri tem ni pojasnila vzrokov za bolniški stalež, prav tako ni podala pisnega zagovora, ki bi ga sicer lahko podala, pri čemer je sama tudi izpovedala, da se je o primeru dogovarjala z odvetnikom. Tožena stranka je bila dolžna tožnici omogočiti zagovor, ni pa bila dolžna preložiti zagovora, saj ZDR-1 v 109. členu določa kratek prekluzivni rok v 30 dneh od ugotovitve razloga za redno odpoved in bi tožena stranka s preložitvijo zagovora lahko tvegala, da navedeni prekluzivni rok zamudi. Tožena stranka tudi ni bila dolžna tožnico posebej opozoriti na možnost pisnega zagovora, pri čemer je tožnica pred tem bila direktorica tožene stranke, zato je poznala oziroma, je morala poznati določila delovnopravne zakonodaje v zvezi s postopkom odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Tožnica je večkrat odobrila in izvedla plačilo izvajalcem za storitve, ki niso bile opravljene. S svojim ravnanjem je izpolnila vse znake kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev iz 257. člena KZ-1. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023459
KZ člen 26, 26/1, 244, 244/1, 244/2. KZ-1 člen 240, 240/1, 240/2. ZKP člen 167, 167/2.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - enoosebna družba - storilec in oškodovanec v isti osebi - zahteva za preiskavo - obstoj utemeljenega suma - namen preiskave
Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, ki pravilno ugotavlja, da nesoglasje preiskovalne sodnice temelji na zmotnem stališču, da ni mogoče storiti kaznivega dejanja iz člena 244 KZ in zato tudi ne po členu 240 KZ-1 zato, ker ne more biti storilec in oškodovanec v isti osebi, če ima gospodarska družba le enega družbenika. Takšno stališče je namreč zmotno, saj ga ovrže novejša sodna praksa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki ima podlago tudi v Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1), kar pravilno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje v razlogih napadenega sklepa.
Tožeča stranka, ki je sprejela nadomestno izpolnitev, ki je ni vtoževala, in umaknila tožbo, v pravdi za plačilo denarne terjatve ni uspela in sama trpi svoje pravdne stroške.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066271
ZP-1 člen 25, 25/1, 25/2. ZVoz 50, 50/8.
vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - sankcije za prekršek - razlogi za odvzem predmetov - lastništvo predmeta
Ker je pritožba predlagatelja vložena izključno zaradi neizrečene, vendar s strani predlagatelja predlagane, stranske sankcije odvzema predmeta, je višje sodišče zadevo obravnavalo le glede vprašanja, ali je bila pravilna odločitev sodišča prve stopnje za vrnitev vozila in za neizrek predlagane sankcije, ali pa bi moralo sodišče poleg glavne sankcije (globe) obdolžencu izreči tudi stransko sankcijo.
odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožeči stranki glede odškodnine, ki jo je dolžan plačati toženec, uspelo dokazati vse elemente odškodninske odgovornosti. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je toženec, kljub zakonskim omejitvam gotovinskega poslovanja, odšel v tujino in pri tuji banki, brez izrecnega pooblastila tedanjega direktorja, z depozitnega računa tožeče stranke dvignil dva zneska v skupni vrednosti 6.200,00 EUR.
oškodovanec kot tožilec - predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj - zavrženje kazenske ovadbe
ZKP v določbah, ki urejajo skrajšani postopek, med drugim v prvem odstavku 431. člena določa, da lahko državni tožilec pred vložitvijo obtožnega predloga predlaga sodniku posamezniku, da opravi posamezna preiskovalna dejanja; če se sodnik strinja z njegovim predlogom, opravi preiskovalna dejanja, nato pa pošlje vse spise državnemu tožilcu; v drugem odstavku istega člena pa ZKP določa, da če se sodnik ne strinja s predlogom za posamezna preiskovalna dejanja, obvesti o tem državnega tožilca. Ker v obravnavani zadevi ni bil vložen obtožni predlog, temveč je bilo predlagano, da se opravijo posamezna preiskovalna dejanja, navedeni zakonski določbi pa se uporabljata tudi v primeru, če posamezna preiskovalna dejanja sodišču predlaga oškodovanec kot tožilec, mora sodnik, če se ne strinja s predlogom, da se opravijo preiskovalna dejanja, o tem, da jih ne bo opravil, obvestiti oškodovanca kot tožilca oziroma njegovega pooblaščenca in predloga ne zavrže.
nadomestilo za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu - preplačilo - neupravičena obogatitev - odpadla pravna podlaga - delna invalidska pokojnina
ZPIZ-2 v 194. členu izrecno določa, da je oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, dolžna prejeto vrniti v skladu z določbami zakona, ki ureja obligacijska razmerja. Po 3. odstavku 190. člena OZ pa obveznost vrnitve neupravičene pridobitve obstaja vselej, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla. Gre za verzijsko terjatev, za katero je bistven le premik premoženja brez pravnega temelja, oziroma na pravnem temelju, ki je naknadno odpadel. Takšno dejansko stanje je zagotovo podano tudi v obravnavani zadevi. Zaradi pravnomočne ustavitve izplačevanja nadomestila za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu z dnem 31. 12. 2010, je odpadla podlaga izplačanim denarnim zneskom nadomestila za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo - ustrezna zaposlitev
Tožena stranka je šele 3. 7. 2012 sprejela odločitev o spremembi sistematizacije, s katero je ukinila delovno mesto, ki ga je zasedal tožnik. Tudi iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove z dne 28. 12. 2012 izhaja, da je zaradi ukinitve delovnega mesta prenehala potreba po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi česar je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi in mu ponudila novo. Zato predpisani šestmesečni rok ob podaji odpovedi še ni potekel in je bila odpoved podana pravočasno.
definicija invalidnosti - dokončna in pravnomočna odločba - razveljavitev ali sprememba dokončne odločbe in učinek obnove postopka
Učinke pravnomočne odločbe je možno spremeniti samo z uporabo izrednih pravnih sredstev v postopkih, v katerih so bile te odločbe izdane, pa tudi z uporabo 183. člena ZPIZ-2 (razveljavitev ali sprememba dokončne odločbe in učinek obnove postopka).
pogodba o zaposlitvi - delovno mesto - plačilo za dejansko opravljeno delo
Tožnik je dejansko, ne le formalno, zasedal delovno mesto, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Zato tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
obnova postopka - nova dejstva - novi dokazi - rok za vložitev predloga - subjektivni rok
Tožena stranka je 8. 9. 2015 oziroma najkasneje 29. 9. 2015 zvedela za dejstvo, da je tožnica prejemala nadomestilo iz naslova brezposelnosti v spornem obdobju, kar uveljavlja kot novo dejstvo s predlogom za obnovo postopka, s katerim tožena stranka želi doseči znižanje obveznosti do tožnice iz naslova nadomestila plače za čas, ko je prejemala nadomestilo za čas brezposelnosti. Že v letu 2015 je tožena stranka, razpolagala tudi z odločbama ZPIZ oz. ZRSZ kot novimi dokazi s tem v zvezi. Subjektivni 30 dnevni rok iz 6. točke prvega odstavka 396. člena ZPP je tako začel teči že v letu 2015, ko je tožena stranka mogla navesti sodišču nova dejstva oziroma nova dokazila. Zato je tožena stranka zamudila tridesetdnevni rok za vložitev predloga za obnovo postopka.
Tožena stranka tožniku v času ko je bil napoten na opravljanje nalog izven države v okviru mirovne misije ni zagotovila tedenskega počitka. Zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Sodišče prve stopnje ni dalo zadostnega pomena osnovnemu kriteriju za odmero denarnega povračila, ki je v trajanju tožnikove zaposlitve pri toženi stranki oziroma njenemu pravnemu predniku. Šlo je namreč za 6 let in pol trajajočo zaposlitev, kar je izhodišče za odmero denarnega povračila oziroma, za presojo, ali je tožnikovo upravičenje do vrnitve na delo k toženi stranki ustrezno nadomeščeno z denarnim povračilom zgolj v višini ene tožnikove plače.