ZNP člen 5, 5/2, 46. ZZZDR člen 209, 209/1, 211, 212.
odvzem poslovne sposobnosti – delni odvzem poslovne sposobnosti – skrbnik za posebni primer – postavitev skrbnika za posebni primer – začasni skrbnik
Kot to predvideva 46. člen ZNP, je udeleženec v postopku za odvzem poslovne sposobnosti vedno tudi skrbnik osebe, ki naj se ji takšna sposobnost odvzame. Slednji ima v postopku, kot je predmetni, položaj obveznega in hkrati samostojnega udeleženca, ki ni zastopnik ali pooblaščenec osebe, v zvezi s katero postopek teče, in ki mora biti zaradi varovanja njenega položaja prisoten ne glede na to, ali ima slednja v postopku pooblaščenca, in ne glede na dolžnosti, ki jih ima (v skladu z drugim odstavkom 5. člena ZNP) v tem oziru tudi samo sodišče.
ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086956
OZ člen 131, 171, 171/1, 243, 243/1, 783. ZPP člen 285.
povrnitev premoženjske škode – odškodninska odgovornost odvetnika – mandatna pogodba – dolžnostno ravnanje – dolžna skrbnost – skrbnost dobrega strokovnjaka – vzročna zveza – javna dražba – sklep o domiku – rok za položitev kupnine – ustavitev izvršbe – vračilo kupnine – obvestilo stranki – opustitev vložitve pritožbe – možnosti za uspeh – nedosegljivost stranke – soprispevek oškodovanca – višina škode – predvidljivost škode – materialno procesno vodstvo
Tožnik toženki očita, da ga o sklepu o ustavitvi postopka ni pravočasno obvestila in je opustila vložitev pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka, s katero bi uspela. Glede na pomembnost zadeve za tožnika, kratkost pritožbenega roka (osem dni) ter dejstvo, da je tožnik toženko obvestil, da je kupnino za nepremičnini plačal, je materialnopravno pravilna presoja sodišča prve stopnje, da toženka, ker ni uporabila (tudi) telefonske komunikacije preko A. A., ni ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka v skladu z določilom 783. člena OZ. Drži, da je v sklepu o ustavitvi sodišče prve stopnje navedlo, da tožnik kupnine ni plačal, vendar pa glede na to, da je bila toženka s strani tožnika že pred tem seznanjena z dejstvom, da je tožnik kupnino plačal, bi lahko dvom glede plačila kupnine odpravila bodisi s tem, da bi to okoliščino preverila preko telefona ali z vpogledom v spis oziroma vložila pritožbo, saj je razpolagala s tožnikovim podatkom o plačani kupnini.
Za presojo predvidljivosti škode je ključen trenutek kršitve pogodbe v letu 2009, torej vrednost nepremičnine, ki jo je toženka lahko pričakovala ob kršitvi leta 2009. Tega odločilnega dejstva, koliko je znašala vrednost nepremičnine ob kršitvi pogodbe, sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča v postopku ni ugotavljalo, saj je pri oceni za dolžnika predvidljive škode napačno izhajalo iz sedanje vrednosti nepremičnine.
STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086099
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 272. SPZ člen 67, 67/5.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – regulacijska začasna odredba – vznemirjanje lastninske pravice – poseg v solastninsko pravico – nujna gradbena dela – nevarnost uporabe sile – preprečitev uporabe sile – dokazna ocena – denarna kazen – kršitev načela kontradiktornosti – posel ki presega redno upravljanje
Sodišče je ugotovilo, da toženec v sporno nepremičnino brez tožničinega soglasja posega že dalj časa, bodisi tako, da nepremičnino preureja, bodisi, da jo zastavlja z različnimi stvarmi. Opisano ravnanje je mogoče opredeliti kot obliko nasilja.
Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo dokazni predlog s katerim je tožeča stranka skušala dokazovati zatrjevano fizično nasilje, svoje odločitve pa ni obrazložilo. Prvostopenjsko sodišče je s tem kršilo pravico tožeče stranke do sodelovanja v postopku.
preizkus obtožnega akta - ugovor zoper obtožbo - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje oviranja pravosodnih in drugih državnih organov
Pri kaznivem dejanju oviranja pravosodnih in drugih državnih organov po prvem odstavku 286. člena KZ-1 mora opis kaznivega dejanja poleg namena, da bi storilec v sodnem oziroma drugem taksativno naštetem postopku pred državnim organom vplival na pričanje ali izvajanje dokazov, obsegati tudi izvršitveno ravnanje storilca za dosego tega namena, ki se odraža v uporabi sile, grožnje, ustrahovanja ali ponujanja ali dajanja nedovoljene koristi. V obtožnem aktu so v konkretnem opisu dajanja navedena zgolj izvršitvena ravnanja obdolženčevega vplivanja na pričo, iz opisa pa ne izhajajo okoliščine oziroma ravnanja obdolženega, ki bi konkretizirala njegovo ustrahovanje priče.
izvedba dokazov - zaslišanje stranke - zaslišanje priče - ni dokaznega pravila - zavrnitev izvedbe predlaganega dokaza - upravičen razlog
Nobenega „dokaznega pravila“ torej ni, ki bi terjalo ali utemeljevalo, da sodišče najprej zasliši pravdni stranki, šele nato priče, še posebej pa nobenega dokaznega pravila, ki bi opravičevalo zavrnitev drugih dokazov, če stranka onemogoči lastno zaslišanje.
Obstajajo upravičeni razlogi za zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov, a zgrešeno stališče o tem, da je treba najprej zaslišati pravdni stranki in šele nato priče, ni tak upravičen razlog.
premoženjska škoda – soprispevek – starost oškodovanke
Tožnica neutemeljeno oporeka svoji sokrivdi za nastalo škodo. Kupec gotovo sme pričakovati varnost pri nakupovanju, kar pa ne pomeni, da lahko zanemari najbolj elementarno pozornost in previdnost, ki se pričakujeta od vsakega razumnega človeka, tudi takrat, ko ga morda pritegne ali zmoti vsiljivo trgovsko oglaševanje. Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje na tožničino starost. Tožnica je bila namreč v času škodnega dogodka stara (šele) 73 let, ni bila gibalno ovirana in, kot je sama priznala, ni imela težav z vidom. Poleg tega je sporni reklamni pano opazila že ob svojih prejšnjih obiskih v isti trgovini, kjer je redna stranka. Sodeč po fotografijah, na katere se opira izpodbijana sodba, je ob panoju dovolj prostora za nemoteno hojo mimo. Materialnopravno pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da sporni reklamni pano oziroma njegov podstavek ni pomenil nepredvidljive ovire, ki se ji tožnica ob zadostni skrbnosti ne bi mogla izogniti. Povsem upravičeno je tožnici zato pripisalo 50 % prispevek k nastanku škode.
Tožnica je mlada ženska, pooperativne brazgotine jo motijo in negativno vplivajo na njeno samozavest. Iz tega naslova ji je priznana odškodnina v višini 1,9 PMNP.
Primarni strah je strah, ki nastane neposredno ob škodnem dogodku. Tožnica je sama izpovedala, da je po nezgodi prišla k zavesti šele v bolnišnici.
Tožnica je imela dodeljenega odvetnika na podlagi Zakona o brezplačni pravni pomoči, zato je sodišče njegove stroške pravilno odmerilo z uporabo 36. člena ZOdvT). Ker za odmero nagrade na podlagi 12. člena ZOdvT ni zakonske podlage, ni utemeljeno tožničino pritožbeno stališče, da sodišče ne bi smelo njenih pravdnih stroškov odmeriti v skladu s 36. členom ZOdvT.
znižanje kupnine – odgovornost za stvarne napake – oblikovalni tožbeni zahtevek – prekluzija – pravica do enakega varstva pravic
Pri nevgrajenih zunanjih senčilih za očitno napako, ki bi jo bilo mogoče ugotoviti že ob običajnem pregledu ob primopredaji in ne šele ob prvi vročini. Vendar pa je prvostopenjsko sodišče hkrati ugotovilo, da gre za napako, za katero je tožena stranka vedela, kajti gre za odstop od predpisanih normativov oziroma dogovora med pravdnima strankama, s katerim se je tožena stranka zavezala tožnikoma dobaviti stanovanje z zunanjimi senčili na vseh oknih. V takšnem primeru pa tožnika nista izgubila pravice do njenega uveljavljanja, kljub temu, da v zapisniku o prevzemu stanovanja napaka ni navedena (465. člen OZ).
ustna oporoka - obstoj predpostavk za veljavnost ustne oporoke - manj verjetna pravica - napotitev na pravdo
Če zakoniti dediči substancirano oporekajo obstoj predpostavk, ki morajo biti izpolnjene za veljavnost ustne oporoke, je manj verjetna pravica domnevnega oporočnega dediča.
pritožbeni razlogi – preizkus po uradni dolžnosti – preizkus sodbe – predmet pritožbenega odločanja – dokazna ocena
Proti prvemu tožencu je uspela dokazati obstoj škodnega dogodka (njegovo fizično nasilje proti tožnici), zato se njena pritožba lahko nanaša le na zavrnilni del njenega zahtevka, tj. kolikor po višini ni uspela. Pritožbeno sodišče je opravilo uradni preizkus prisojene višine odškodnine in ugotavlja, da je ta glede na okoliščine primera (ugotovljen obseg škode, ki je nastal tožnici in kot izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe) primerna in pravična.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0080269
ZIZ 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/3.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - zavarovalna začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - ugotovitveni zahtevek - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja
Zgolj dejstvo, da lahko toženec z denarnimi sredstvi v vsakem trenutku prosto razpolaga, ne zadošča za izkaz objektivne nevarnosti uveljavitve delitve njunega premoženja, saj ni nič rečeno, na kakšen način se bo sploh delilo. Celo če bi toženec res dvignil vse denar, to še ne bi pomenilo, da bi bila s tem otežena ali celo onemogočena delitev skupnega premoženja.
Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 3. Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti ( Rim II ) člen 28. Zakon o obligacionim odnosima (Zakon o obligacijskih razmerjih, BiH, 1978) člen 200. Orijentacioni kriteriji i iznosi za utvrđivanje visine pravične novčane naknade nematerijalne štete Vrhovnog suda Federacije Bosne i Hercegovine (Orientacijski kriteriji in zneski za ugotavljanje višine pravičnega denarnega nadomestila nematerialne škode Vrhovnega sodišča Federacije Bosne in Hercegovine, BiH, 2016) člen 1.
prometna nesreča - pravo kraja nesreče - Haaška konvencija - uporaba tujega prava - bosansko pravo - dokazovanje - izvedensko mnenje - nov izvedenec - povrnitev nepremoženjske škode - vzročna zveza - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine - Orientacijski kriteriji Vrhovnega sodišča Federacije Bosne in Hercegovine
V izvedenskem mnenju ni nejasnosti ali protislovij, ki bi narekovale postavitev drugega izvedenca, temveč je bilo izvedensko mnenje jasno, strokovno in prepričljivo.
DEDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0086973
ZIKS člen 145, 145/1. ZDen člen 78, 78/2. ZD člen 79, 79/3, 132.
zaplemba premoženja – vrnitev zaplenjenega premoženja – odškodnina za zaplenjeno premoženje – zaplenjeno premoženje v kazenskem postopku – odprava krivic – upravičenec – dediči upravičenca – prehod zapuščine na dediče – fideikomisarična substitucija
Za razliko od posebne ureditve, ki velja glede zapuščine, o kateri se odloča v postopkih denacionalizacije in ki v skladu z drugim odstavkom 78. člena ZDen na dediče zapustnika (denacionalizacijskega upravičenca) preide z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, pa upoštevaje 132. člen ZD pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti. Ker je bilo torej zaplenjeno premoženje v obliki odškodnine (upoštevaje prvi odstavek 145. člena ZIKS) vrnjeno pokojnemu F. F. in zato predstavlja zapuščino po njem, je za trenutek njenega prehoda na dediče relevanten zgolj čas njegove smrti.
posojilna pogodba – poslovna sposobnost – sposobnost razsojanja – dokazovanje – dejansko stanje – izvedenec – izvedensko mnenje – prosta presoja dokazov
Sposobnost razsojanja je dejanska lastnost. Gre za dejstvo, ki ga ugotovi sodišče po opravljenem dokaznem postopku v skladu z 8. členom ZPP. Sodišče prve stopnje je sprejelo dokazno oceno, iz katere izhaja, da tožnik v času podpisa spornih pogodb ni bil popolno nerazsoden oziroma nerazsoden do te mere, da bi izgubil svojo poslovno sposobnost, kar bi pomenilo, da bi bila sporna pogodba nična.
Zaradi (naknadne) spremembe sodne prakse ne sme biti prizadeta pravica do sodnega varstva. V obravnavanem primeru bi bili tožniki prikrajšani za sodno varstvo, če bi bil denarni tožbeni zahtevek zavrnjen zaradi nesklepčnosti, oblikovalni pa zaradi prekluzije.
zavarovalna pogodba - splošni pogoji kot sestavni del zavarovalne pogodbe - zavarovana nevarnost
Pritožbeno ni sporno, da v splošnih pogojih kot zavarovana nevarnost ni zajet sneg. Če pa kot zavarovana nevarnost v splošnih pogojih ni zajet sneg, potem zavarovanec po sklenjeni zavarovalni polici nima upravičenja do povrnitve škode v posledici snega. V zavarovalni pogodbi in splošnih pogojih kot njenem sestavnem delu so navedene škode, ki so zavarovane, in zgolj do povrnitve te škode je zavarovanec upravičen.
ločitev zapuščine – zahteva upnikov za ločitev zapuščine – pogoji za ločitev zapuščine – ločena zapuščina – ločitev dela zapuščine – prekinitev zapuščinskega postopka – nadaljevanje prekinjenega postopka – sklep o dedovanju – predmet dedovanja – premoženje zapustnika – dolgovi
Predlog za ločitev zapuščine se po stališču pravne teorije in sodne prakse lahko nanaša zgolj na celotno zapuščinsko premoženje in ne morebiti samo na njegov del. Enako velja za sklep o ločitvi zapuščine: ukrep je mogoče odrediti le zoper celotno zapuščinsko premoženje in ne samo zoper njegove posamezne dele.
Sklepa o dedovanju, dokler sklep o ločitvi učinkuje, ni mogoče izdati. Ker institut ločitve zapuščine s samo izdajo sklepa o ločitvi zapuščine še ne bo dosegel svojega namena, to je poplačila upnice, bo sodišče slednjo moralo napotiti, da v določenem roku sproži (oziroma nadaljuje) ustrezen postopek za poplačilo svoje terjatve. V tem primeru bo smiselna tudi prekinitev zapuščinskega postopka do zaključka (izvršilnega) postopka (oziroma do poteka roka). Šele, ko bodo prenehali razlogi za ločitev zapuščine (s poplačilom terjatve ali njenim ustreznim zavarovanjem) ali bo potekel rok za uveljavljanje terjatve, bo sodišče z zapuščinskim postopkom lahko nadaljevalo in odločilo, da morebiten ostanek zapuščinskega premoženja podeduje dedič.
izločitev sodnika - obsodilna sodba - sojenje pred drugim sodnikom posameznikom
Odločanje istega sodnika v zadevi v ponovljenem postopku videza nepristranskosti sodišča v ponovljenem sojenju ne more okrniti. Vrnitev zadeve v ponovno sojenje isti razpravljajoči sodnici zaradi ugotovljenih absolutnih bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ni takšna okoliščina, da bi lahko pri povprečnem človeku vzbudila dvom v nepristranskost razpravljajoče sodnice.
pravočasno uveljavljanje kršitev določb postopka - dokazovanje z izvedencem grafologom - (ne)veljavnost oporoke - zmožnost razsojanja - sila in grožnja - prava in resnična volja - trditveno in dokazno breme
Razlog za neveljavnost oporoke je lahko tudi obstoj napak v volji opročitelja (sila, grožnja, zmota, zvijača), kakor izhaja iz 60. člena ZD. Sila pomeni, da je bilo nad oporočiteljem uporabljeno fizično nasilje, o grožnji pa govorimo, kadar gre za psihično nasilje. Pravno upoštevna pa ni kakršnakoli sila ali prisila, ampak le tista, ki dejansko vpliva na oporočiteljevo odločitev, ali bo napravil oporoko in kakšna bo vsebina le-te. Trditveno in dokazno breme glede obstoja napake volje je na tistemu, ki oporoko izpodbija.
Očitno "povsem spremenjeno in drugačno vedenje" ter prodaja premoženja pa še ne pomeni, da je oporoka neveljavna.
Neizvedba dokaza z izvedencem grafologom, na katero se sklicujeta tožnika v pritožbi, spada med bistvene kršitve določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, katere morajo stranke pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče (prvi odstavek 286.b člena ZPP). Tožnika na naroku, kjer je sodišče prve stopnje zavrnilo dokaz po pritegnitvi izvedenskega mnenja izvedenca grafologa, morebitne kršitve določb pravdnega postopka nista uveljavljala, zato sedaj v pritožbi s pritožbenimi izvajanji v tej smeri ne moreta biti uspešna (upoštevaje, da tožnika nista navedla morebitnih razlogov za to, da teh kršitev brez svoje krivde prehodno nista mogla navesti).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0082749
ZPP člen 32, 32/2, 481, 484.
stvarna pristojnost sodišča - gospodarski spor - stranke postopka - gospodarska družba - etažni lastniki - skrite napake na skupnih delih stavbe - unovčenje bančne garancije - zahtevek za vrnitev sredstev
Zahtevki zaradi vrnitve sredstev zaradi neutemeljeno vnovčene bančne garancije zaradi skritih napak na skupnih delih zgradbe, ki so naperjeni zoper posamezne etažne lastnike, temeljijo na isti dejanski in pravni podlagi. Ker so med etažnimi lastniki kot sosporniki tudi gospodarske družbe, gre za gospodarski spor, za odločanje o katerem je pristojno okrožno sodišče.