vzrok invalidnosti - poškodba pri delu - III. kategorija invalidnosti
Vzrok nastanka invalidnosti pa ne predstavlja pravice iz invalidskega zavarovanja, pač pa zgolj pravno dejstvo, na katero pravo veže določene pravne posledice. Te so različne glede na različno definicijo poškodbe pri delu določene v ZPIZ-1 in v ZPIZ-2.
Za pravno kvalifikacijo posamezne poškodbe, in sicer ali gre za poškodbo pri delu ali za poškodbo izven dela, je pomembno kdaj je nastala in kakšna definicija je po tedaj veljavnih predpisih veljala. Poleg tega je pri ugotavljanju vzroka invalidnosti pomembno, ali je določena poškodba vplivala na nastanek invalidnosti.
V konkretnem primeru je vzrok tožnikovega nastanka invalidnosti poškodba z dne 28. 6. 2012. Tega dne je prišlo do škodnega dogodka, ki predstavlja pravno dejstvo, ki imajo za posledice nastanek tožnikove invalidnosti. Ker je 28. 6. 2012 veljal še ZPIZ-1 in določbe 63. člena, je sodišče prve stopnje utemeljeno takšno poškodbo štelo kot poškodbo pri delu, zaradi katere je pri tožniku prišlo do nastanka III. kategorije invalidnosti.
Uspešen pa tudi ne more biti zagovornik, ko navaja, da sodišče prve stopnje ni ocenilo vseh ugotovitev izvedenca medicinske stroke kot tudi ne izpovedbe priče K.. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima napadena sodba ustrezne razloge o vseh odločilnih dejstvih, prav tako je sodišče prve stopnje ocenilo izpovedbo priče Kurija, kot to izhaja iz razlogov napadene sodbe, ki jo je potrebno gledati kot celoto, zato je očitno zagovornik te razloge prezrl. Sicer pa so razlogi napadene sodbe tudi jasni in konkretni, iz njih pa tudi izhaja, na podlagi katerih dokazov sodišče prve stopnje zaključuje, da je obdolžencu kaznivo dejanje dokazano. Očitno pa je, da pritožnik ne soglaša z dokazno oceno sodišča prve stopnje, s čimer pa graja dejansko stanje, ki ga je v obravnavani zadevi ugotovilo sodišče prve stopnje. Zato se v pritožbi smiselno uveljavljana bistvena kršitev iz člena 371/I-11 ZKP pokaže kot neutemeljena.
preživnina zakonca - zahtevek za preživnino - prenehanje življenjske skupnosti - zastaranje zahtevka
Tožnica od 11. 12. 2011 ne živi v življenjski skupnosti s tožencem in se njuna življenjska skupnost ni več obnovila, tožnica pa ves ta čas ni zahtevala od toženca preživnine, zato je zamudila z zahtevkom za preživnino, ki ga je vložila skupaj z vloženo tožbo za razvezo zakonske zveze po več kot štirih letih od prenehanja življenjske skupnosti s tožencem.
ZPP člen 238.. - člen 47.. ZDR-1 člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo pred odpovedjo
Neupoštevanje navodil nadrejenega in neprimerno vedenje do zaposlenih, tudi do neposredno nadrejenega, predstavlja kršitev delovnih obveznosti v smislu določil 33. in 34. člena ZDR-1, vendar pa v tožnikovem primeru sporna kršitev ni dovolj jasno in konkretno opredeljena v opozorilu, zato ni mogoč zaključek, da gre za neupoštevanje navodil nadrejenega, če se ne ve konkretno, kakšna naj bi bila.
Predhodno pisno opozorilo delavcu iz prvega odstavka 85. člena ZDR-1 je pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga po 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Tožnik naj bi sicer ponovno kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja v okviru obdobja 18 mesecev od prejema pisnega opozorila, kot se mu očita v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, vendar je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita že zato, ker predhodno opozorilo ni bilo zakonito in utemeljeno.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 91, 200, 200/3.. ZPP člen 181, 181/2.. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - odločba ZPIZ - invalidnost
Neutemeljena je pritožbena navedba, da bi sodišče prve stopnje moralo prekiniti predmetni postopek za čas do izdaje odločbe ZPIZ o tožnikovi delazmožnosti. Taka odločba ZPIZ namreč ne vpliva na tožnikov položaj oziroma na pravice in obveznosti za nazaj, kar je razvidno tudi iz odločbe ZPIZ z dne 19. 10. 2016, ki jo je tožena stranka posredovala sodišču. S to odločbo je bil tožnik razvrščen v II. kategorijo invalidnosti in ima pravico do invalidske pokojnine od 1. 9. 2016 dalje. Tožba v predmetnem postopku, s katero tožnik zahteva ugotovitev, da je bila ponujena pogodba o zaposlitvi neustrezna glede na njegovo preostalo delovno zmožnost in posledično ugotovitev nezakonitosti podane odpovedi s ponudbo nove, pa je bila vložena že 9. 4. 2015. Možnost vložitve tožbe za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitve določa tretji odstavek 200. člena ZDR-1, kar pomeni, da se pravni interes v konkretnem primeru predpostavlja (drugi odstavek 181. člena ZPP).
Vrhovno sodišče RS je v podobnih primerih v sporih glede zakonitosti redne odpovedi iz poslovnega razloga že pojasnilo, da ne gre za zmotno uporabo materialnega prava, če sodišče ugodi reintegracijskemu zahtevku in strankama v sporu prepusti, da po vrnitvi delavca na delo sami rešujeta vprašanja v zvezi z nadaljnjo zaposlitvijo delavca pri delodajalcu. Kot izhaja iz odločbe ZPIZ z dne 21. 9. 2016, ima tožnik od 1. 9. 2016 dalje pravico do invalidske pokojnine (ki se izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja). Zato bodo pri izvršitvi izpodbijane prvostopenjske sodbe odpadla vsa tovrstna vprašanja glede nadaljnje zaposlitve tožnika pri toženi stranki.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1. ZD člen 133, 133/1, 208, 208/1, 208/4.
odpoved dediščini - učinek izjave o odpovedi dediščini
Ker je izpodbijani sklep o dedovanju izdala sodnica, ki sploh ni sodelovala na zapuščinski obravnavi, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka (1. točka drugega odstavka 339. člena ZPP.
nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - skaženost - strah
Zaradi pred škodnim dogodkom nastalih degenerativnih sprememb, ki so tožnici že prej povzročale težave, v posledici škodnega dogodka obseg škode ni večji, zato niso izpolnjeni pogoji za prisojo odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086235
KZ-1 člen 186, 186/1. ZKP člen 3, 3/2, 150, 358, 358-3, 370, 370/1, 370/1-3, 373, 373/1, 394, 394/1.
kazniva dejanja zoper človekovo zdravje – neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami – nakup prepovedane droge – namen nadaljnje prodaje – amfetamin – zagovor obtoženca – droga za lastno uporabo – zmotna ugotovitev dejanskega stanja – in dubio pro reo – ugoditev pritožbi – sprememba sodbe – oprostitev obtožbe
Dokazna ocena, iz katere izhaja, da obtožencu ni dokazano, da je amfetamin kupoval z namenom nadaljnje prodaje.
dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - prekluzija dejstev in dokazov
Kljub temu, da toženka po začasni zastopnici ni bila obveščena o naroku za glavno obravnavo, ji je bila vročitev vabila na glavno obravnavo v skladu z določbo tretjega odstavka 138. člena ZPP, pravilno opravljena.
nadomestilo za invalidnost - prijava pri zavodu za zaposlovanje - obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Ker gre za spor o pravici do delnega nadomestila za invalidnost, pravno podlago za pritožbeno rešitev zadeve predstavlja 88. člen ZPIZ-2, ki ga sodišče prve stopnje ni uporabilo pravilno. Po tej določbi ZPIZ-2 lahko zavarovanec, ki ob nastanku invalidnosti ni bil obvezno zavarovan, pravico do delnega nadomestila pridobi le, če se v roku 30 dni po dokončnosti odločbe o priznani pravici iz invalidskega zavarovanja ali po prenehanju delovnega razmerja ali zavarovanja, prijavi pri zavodu za zaposlovanje. Opustitev prijave pri zavodu za zaposlovanje v predpisanem 30 dnevnem roku ima za posledico, da pravice ni mogoče priznati, saj gre za materialni prekluzivni rok, s potekom katerega ugasne tudi pravica.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00000652
ZDR člen 184, 184/1.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost
Tožnik se ni poškodoval pri nevarni dejavnosti, za katero tožena stranka objektivno odgovarja. Tek vojakov po travnatem nogometnem igrišču, za katera je značilno, da imajo kje kakšno krtino, ne pomeni nevarne dejavnosti, saj gre za sorazmerno enostavno dejavnost, ki ne zahteva posebne usposobljenosti za gibanje. Pri tem ni nepomembno, da je šlo za vojaško urjenje. sodna praksa je v podobnem primeru že zavzela stališče, da je kriterij nevarnosti pri ocenjevanju vojaških vaj višji, kot bi bil pri presoji podobnih dejavnosti v civilnem življenju, saj so vojaški obvezniki (vojaki in kandidati za vojake) praviloma zdravi moški, ki so telesno sposobnejši v primerjavi z drugo populacijo. Sam zase tek po neravnem terenu ob povprečni skrbnosti tudi sicer ni nevarna dejavnost.
pokojninska doba - poklicna rehabilitacija - podiplomski študij
Tožnikovega podiplomskega šolanja, na katerega ga je napotil delodajalec, ni mogoče okvalificirati kot poklicno rehabilitacijo. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek, da se tožniku iz naslova poklicne rehabilitacije prizna obdobje podiplomskega študija.
ZPIZ člen 125. ZPIZ-1 člen 39, 409. ZPIZ-2 člen 394, 396, 396/4.
starostna pokojnina - pokojninska osnova - odmerni odstotek - nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu
Tožnik je bil do dneva uveljavitve starostne pokojnine upravičen do izplačevanja nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, od dneva upokojitve pa ne več, ker je od tedaj dalje upravičen do izplačevanja starostne pokojnine. Nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu je po 125. členu ZPIZ znašalo 80 % od pokojninske osnove, od katere bi se delovnemu invalidu odmerila invalidska pokojnina na dan nastanka invalidnosti. Odmerni odstotek za starostno pokojnino je odvisen od trajanja pokojninske dobe. Odmera pokojnine pa je odvisna tudi od višine plač in nadomestil, ki jih je zavarovanec prejel v obdobju aktivnega zavarovanja, in od valorizacijskih količnikov, ki jih je potrebno uporabiti zaradi uskladitve plač iz preteklih obdobij na leto pred letom uveljavitve pravice do starostne pokojnine. Za odmero starostne pokojnine v višini nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, kar neutemeljeno uveljavlja tožnik, ni podlage.
Podjetniška kolektivna pogodba odkazuje, da se glede delovne uspešnosti sprejme poseben akt delodajalca, kar je v konkretnem primeru pravilnik o plači tožene stranke. Podjetniška kolektivna pogodba v 30. členu določa, da se plačilo za delovno uspešnost izvaja na podlagi meril in kriterijev za ugotavljanje delovne uspešnosti, opredeljene v posebnih aktih delodajalca, ki so sestavni del te pogodbe in morajo biti delavcu znani pred pričetkom opravljanja dela. Iz 24. člena pravilnika o plačah tožene stranke izhaja, da ima lahko delavec plačilo za delovno uspešnost ovrednoteno in obračunano kot individualno nagrado ali nagrado za poslovno uspešnost. Po 26. členu tega pravilnika ima lahko delavec individualno nagrado ovrednoteno in obračunano kot individualno nagrado po merljivih kriterijih, na podlagi osebne ocene ali kot izjemno nagrado. Po 28. členu pravilnika gre pri merljivih kriterijih za nagrado, ki se izplačuje za vožnjo avtobusov, vzdrževanje, prodajo in režijo. Ti kriteriji so nato razdelani v členih 29 do 49 pravilnika. V 50. členu pravilnika pa je določeno, da je individualna nagrada/destimulacija na podlagi osebne ocene nagrada za delavce, ki dosegajo rezultate nad ali pod pričakovanji. Tožena stranka je v vseh treh primerih znižanja tožnikove plače ravnala v skladu z nadaljnjimi določbami pravilnika, ki opredeljujejo podlago za t.i. individualno nagrado/destimulacijo delavca na podlagi osebne ocene delavca.
Sodišče prve stopnje je v zvezi s spornimi primeri destimulacije v zadostni meri raziskalo dejansko stanje ter ugotovilo relevantna dejstva za sprejem odločitve. Pritožbeno sodišče se strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje o tem, da je tožena stranka v tožnikovem ravnanju imela podlago za znižanje plač (sodišče je tako utemeljeno zaključilo, da bi moral tožnik poskrbeti, da bi bila koncentracija hladilne tekočine ustrezna).
nesporna dejstva - dolžnost obrazloženega nasprotovanja trditvam nasprotne stranke - pisne izjave prič - pravica do zaslišanja priče - prevoz mesa iz odpravnega v namembni kraj
Dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za priznana in takšna dejstva tudi niso predmet dokazovanja. Sodišče prve stopnje bi zato moralo neprerekana dejstva vzeti za podlago svoje odločitve. Ker neprerekanih dejstev ni vzelo za podlago odločitve, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost zavrnilnega dela sodbe.
Ker o vtoževani presoji prvostopenjske upravne odločbe z dne 5. 1. 2015 z izrekom sodbe ni razsojeno, je potrebno pritožbo v skladu s 3. odstavkom 327. člena ZPP šteti kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00000571
OZ člen 179, 270, 270/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - pravična odškodnina - odmera višine odškodnine - odbitna franšiza - sosporništvo - zakonske zamudne obresti
Dogovor o odbitni franšizi je dogovor o lastni udeležbi prvo tožene kot zavarovanca zavarovalne pogodbe, sklenjene med prvo in drugotoženo stranko. Iz police za zavarovanje odgovornosti in dodatka k tej polici izhaja, da je zavarovanec pri škodi udeležen v višini 10 % od sestavin dajatve, vendar ne manj kot 250,00 EUR in ne več kot 2.000,00 EUR. Sodišče prve stopnje je odbitno franšizo napačno upoštevalo od prisojenega zneska odškodnine, to je od zneska 6.026,28 EUR, namesto od celotnega zneska odškodnine - 11.950,00 EUR, kar pomeni, da odbitna franšiza (10 %) znaša 1.195,00 EUR.
Drugotožena stranka utemeljeno navaja, da sodišče prve stopnje pri odločitvi, da je drugo tožena stranka dolžna plačati zakonske zamudne obresti od zneska 1.755,00 EUR, ki tečejo od 22. 1. 2015 dalje do plačila, ni upoštevalo, da je drugotožena stranka glavnico v višini 1.755,00 EUR v celoti plačala 27. 1. 2016. V skladu z 2. odstavkom 270. člena OZ s prenehanjem glavne obveznosti ugasnejo stranske pravice, torej tudi zakonske zamudne obresti. Zato pritožba pravilno navaja, da je potrebno tek zakonskih zamudnih obresti v zvezi s plačanim zneskom 1.755,00 EUR omejiti z 27. 1. 2016.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
V redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je tožena stranka očitala tožeči stranki kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ker naj bi spornega dne v predprostoru oddelka, v umivalnici, kričala in za ušesa povlekla otroka. Priča, ki naj bi edina videla dogodek, spornega dogodka s svojo izpovedjo ni potrdila. Po pravilni presoji sodišča prve stopnje tožnici očitana kršitev ni dokazana oziroma obstoj krivdnega odpovednega razloga ni dokazan. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 52, 52/2.
invalidnost - izvedenina - ustno mnenje
Ustno podajanje izvedenskega mnenja je trajalo 27 minut. Ker gre za enkrat začete pol ure, nagrada iz tega naslova po 2. odstavku 52. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih znaša 35,00 EUR.
ZPP člen 184, 184/1, 184/2, 185, 185/1.. ZDR-1 člen 75, 75/8.. ZGD-1 člen 72a.
sprememba tožbe - prenos podjetja - podjetnik - sprememba delodajalca - pogodba o zaposlitvi za določen čas - obstoj delovnega razmerja - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - univerzalni pravni naslednik
Spornega dne je prišlo do najema prostorov s strani drugo tožene stranke in je prvo tožena stranka nadaljevala z enako dejavnostjo. Na podlagi zakona pride do avtomatičnega prenosa pravic in ni potrebno skleniti posebnega dogovora o prevzemu delavcev. S prenehanjem najemne pogodbe so prešle obveznosti zaradi prevzema lokala na prvo toženo stranko, ne glede na to, da posebnega dogovora o prevzemu delavcev ni bilo sklenjenega.
Prvo tožena stranka je kot novi prevzemnik (prenos materialnih sredstev, opravljanje enake dejavnosti v istih prostorih, z večino iste opreme, z istim delovnim časom, nadaljevanje dejavnosti brez prekinitve in z istimi potencialnimi kupci) ravnala nezakonito, ko tožnikoma ni zagotavljala delovnega razmerja za nedoločen čas, saj se je za oba tožnika pogodba transformirala v nedoločen čas.