Ne držijo pritožbene navedbe, da je že grožnja s smrtjo dovolj težko dejanje, da je lahko razlog za razdedinjenje po prvem odstavku 126. člena ZD. Ta določba jasno določa, da je dedno nevreden, kdor z naklepom vzame ali poskusi vzeti življenje zapustniku, kar pa sploh ni bilo zatrjevano.
Pri kršitvi dolžnosti preživljanja staršev je treba ugotoviti ne le, da je bila eksistenca zapustnika resno ogrožena, ampak tudi, da je dedič za to vedel in da je imel možnost izpolnjevati svojo dolžnost, pa tega zavestno ni hotel.
ZFPPIPP člen 386, 386/1. ZPP člen 207, 207/2, 208, 208/1.
postopek osebnega stečaja – poslovna sposobnost stečajnega dolžnika – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – omejitev pravdne sposobnosti stečajnega dolžnika – prekinitev postopka
V konkretni tožbi gre za terjatev, ki ima lahko vpliv na stečajno maso. Gre sicer za nedenarno terjatev, vendar zahtevek na ugotovitev, da sta posojilna pogodba in sporazum o zavarovanju denarne terjatve nična, vpliva na obseg stečajne mase, saj se je z navedeno posojilno pogodbo tožeča stranka toženi stranki zavezala vrniti znesek 60.000,00 EUR. Glede na navedeno je v predmetni pravdi tožeča stranka z uvedbo osebnega stečaja pravdno sposobnost izgubila.
OZ člen 133, 133/3, 198, 352, 352/2, 352/3. ZPP člen 216, 285.
okoljska škoda - neupravičena obogatitev - povrnitev koristi - oblikovanje tožbenega zahtevka - predhodno vprašanje - pravna sredstva - objektivni in subjektivni zastaralni rok - odškodninska terjatev - izkop peska v peskokopu - dejavnost peskokopa - soglasje za opravljanje dejavnosti - postopek za pridobitev soglasja za opravljanje dejavnosti - nepravilnosti v upravnem postopku - vezanost pravdnega sodišča na odločbo upravnega organa - čas, ki je potreben za zastaranje - prosti preudarek
Glede na tako trditveno podlago je treba tožbeni zahtevek obravnavati po 198. členu OZ. V primeru, če obogateni ravna krivdno, kar tožnica sicer očita toženi stranki, ima namreč tožeča stranka možnost izbire, ali bo tožila po odškodninski podlagi ali na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi.
Trditvena podlaga sicer nakazuje na okoljsko škodo, ki jo OZ ureja v 133. členu. Zahtevkov po tem členu pa tožnica ni postavila. Ker izrecno vtožuje plačilo iz naslova neupravičene obogatitve, sodišče tožeče stranke ni dolžno v okviru 285. člena ZPP pozivati na dopolnitev navedb za plačilo škode po tretjem odstavku 133. člena OZ, po katerem je, če nastane škoda pri opravljanju splošno koristne dejavnost, za katero je dal dovoljenje pristojni organ, mogoče zahtevati povrnitev škode, ki presega običajne meje.
Sodišče ne more posegati v pravnomočne odločitve, sprejete v postopkih upravnih organov. Ali je tožena stranka izpolnjevala vse pogoje za izvajanje rudniške dejavnosti, med katerimi je tudi soglasje lastnika zemljišča za njegovo izkoriščanje, je bilo predhodno vprašanje v postopkih za pridobitev soglasja za opravljanje dejavnosti peskokopa. Morebitne nepravilnosti v odločbi ali postopku njene izdaje je mogoče uveljavljati le z ustreznimi rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi, ki jih predvideva postopek, v katerem je bila odločba izdana.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082747
OZ člen 132, 168, 168/3.
odškodnina zaradi odstopa od zakupne pogodbe - povračilo premoženjske škode zaradi izgubljenega dobička - obseg škode - normalen tek stvari
S tožbenim zahtevkom zahteva odškodnino za škodo, ki mu je nastala zaradi odstopa od zakupne pogodbe, do katerega je prišlo po krivdi tožene stranke pred potekom dogovorjene desetletne dobe zakupa. O podlagi odškodninske obveznosti tožene stranke je že pravnomočno odločeno.
Izgubljeni dobiček je preprečitev povečanja oškodovančevega premoženja. Pri oceni izgubljenega dobička se upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči.
V sodni praksi VS RS je v podobnih primerih ugotavljanja izgubljenega dobička poudarjeno, da se v primeru, ko se je tožeča stranka že pred škodnim dogodkom ukvarjala z enako dejavnostjo, obseg ugotavlja na podlagi podatkov v preteklem poslovanju. Normalen tek stvari v pomenu tretjega odstavka 168. člena OZ je poslovanje v takšnem obsegu, kot ga lahko predvidevamo glede na poslovanje v preteklih obdobjih, povečanem (oziroma zmanjšanem) za stopnjo rasti (nazadovanje) tega poslovanja v preteklih obdobjih.
ZIZ člen 15, 192, 192/2, 210, 210/1, 210/4. ZPP člen 313, 313/2, 313/3, 332. SZ-1 člen 112, 112/4.
sklep o izročitvi - rok za izselitev iz stanovanja - primeren rok - izpraznitev stanovanja - odpoved najemne pogodbe - prodaja nepremičnine - čas pridobitve hipoteke - začetek teka paricijskega roka
Paricijski rok za izselitev iz prodanega stanovanja ni primerljiv z rokom, ki ga ob izdaji sodbe določi pravdno sodišče v pravdnem postopku zaradi odpovedi najemne pogodbe.
Ker je dolžnik zoper odločitev o izselitvi vložil pravočasno pritožbo, mu bo začel paricijski rok za izselitev teči šele od vročitve sklepa višjega sodišča.
ZPP člen 229, 229/2, 337, 337/1. ZJN-2 člen 4, 4/2, 6, 6/2, 24, 24/2. OZ člen 106, 107, 470, 470/1.
priča – izpoved – pravno mnenje priče
Priče se zaslišijo zato, da se dajo podatki o dejstvih, ki se dokazujejo (drugi odstavek 229. člena ZPP). Njihova pravna mnenja so nezavezujoča in kot takšna nepomembna. Pravilna uporaba materialnega prava je dolžnost sodišča. Odločitev o pravnih posledicah posameznih kršitev, če so sploh obstajale, je stvar sodne presoje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086791
ZPP člen 458, 458/1, 458/2.
odškodninska odgovornost – odgovornost za živali – soprispevek – vožnja v skladu s cestnoprometnimi predpisi – ogrožanje prometa – spor majhne vrednosti – nedovoljeni pritožbeni razlogi – dejansko stanje
Tožniku ni mogoče očitati, da bi moral vsak trenutek računati z možnostjo, da priteče na cesto žival (pes), saj velja, da mora za psa poskrbeti njegov lastnik tudi tako, da ne ogroža prometa. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je za škodo, ki je nastala tožniku izključno odgovoren lastnik psa, ki ni preprečil, da bi se pes prosto gibal – tekal naokoli.
Pritožnik zatrjuje, da ni prejel nobenega pisanja, ker se pošta dostikrat izgubi, ker se poštarji menjujejo, ker pošta zaide na napačen naslov in ker je pošta v "tem času" postala privat in je bilo veliko zmešnjave. Navedeno pomeni, da pritožnik izpodbija verodostojnost štirih ravnanj poštnih delavcev (vročevalcev) v časovnem razmiku šestih mesecev. Pritožbeno sodišče se strinja, da pri vročanju kljub pravno vzpostavljeni odgovornosti in nadzoru nad delom pošte lahko prihaja do napak. Ne glede na to te niso tako pogoste, da zakonodajalec ne bi smel določiti fikcije vročitve, če hkrati da stranki možnost, da dokazuje nasprotno. Pritožnikove navedbe so preveč splošne (za njihovo dokazovanje pa tudi ni predlagal nobenih dokazov), da bi mogle vzpostaviti upošteven dvom o pravilnosti vročanja.
ZP-1 člen 56, 56/4, 136, 136/1, 136/1-1. ZVPNPP člen 7, 7-9, 15, 15/1, 15/1-3,15/2.
odločba o prekršku - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - opis prekrška - zahteva za sodno varstvo - zakonski znaki prekrška - zavajajoča poslovna praksa
Iz opisa prekrška so razvidni vsi zakonski znaki prekrška po tretji alineji prvega odstavka 15. člena ZVPNPP (pravna oseba je potrošnikom, ki so sodelovali v nagradnem kvizu na TV ..., namesto razpisane nagrade - prenosnega računalnika v vrednosti 238,00 EUR brez DDV izročila tablični računalnik v vrednosti 77,00 EUR brez DDV), način storitve in odločilne okoliščine.
odločanje o sprejemu in premestitvi v varovani oddelek - osebne okoliščine - predlog najbližje osebe
V postopku odločanja o sprejemu in premestitvi v varovani oddelek na podlagi sklepa sodišča sodišče pri določitvi socialnovarstvenega zavoda upošteva želje in osebne okoliščine osebe ter morebitni predlog najbližje osebe. Pred odločitvijo sodišče pridobi tudi mnenje socialnovarstvenega zavoda, v katerega naj bi bila oseba sprejeta oziroma premeščena.
V skladu z določbo 77. člena ZDZdr se zadržanje določi za dobo največ enega leta, kar pomeni, da čas zadržanja začne teči šele od dneva sprejema nasprotne udeleženke v SVZ, ne pa že od dneva izdaje sklepa prvostopnega sodišča.
sodne takse – sklep o zavrženju predloga za odlog plačila sodne takse – sklep o zavrženju pritožbe – taksa za postopek o pritožbah, ki niso posebej taksirane
Za pritožbo zoper sklep o zavrženju predloga za odlog plačila sodne takse oziroma zoper sklep o zavrženju pritožbe zakon ne predvideva posebne takse. V takšnih primerih mora sodišče uporabiti določbo tarifne številke 30010 ZST-1, ki določa posebno takso za postopek o pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste.
sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic – prijava terjatev in ločitvenih pravic – ugovor zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev – priznanje ločitvenih pravic – določno izrekanje – izjava upravitelja
Priznanje terjatev oziroma ločitvenih pravic po prvem odstavku 61. člena ZFPPIPP ne more biti pogojno.
To pa pomeni, da pogojno priznanje ločitvenih pravic v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev, v nasprotju z zatrjevanji pritožnice, ni pomenilo priznanja ločitvenih pravic v smislu prvega odstavka 61. člena ZFPPIPP.
Sprejem na zdravljenje brez privolitve - nujni postopek - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve
Zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom je skrajen ukrep, ki ga sodišče lahko uporabi samo takrat, ko nevarnosti ni mogoče odpraviti z drugimi ukrepi izven zaprtega oddelka psihiatrične bolnice.
vloga poslovno nesposobne osebe – pritožba poslovno nesposobne osebe – (delni) odvzem poslovne sposobnosti – pravni učinki procesnih dejanj – ugotovitveni sklep
Izjava volje, ki jo poda poslovno nesposobna oseba, ne more imeti nikakršnih pravnih posledic.
Izrecne ureditve, kako ravnati s pritožbo, ki jo vloži poslovno nesposobna oseba, sicer ni. Pravno dejstvo pa je, da ne more imeti nikakršnih pravnih učinkov in je torej neupoštevna. Sodišče zato o tem pravnem dejstvu izda ugotovitveni sklep.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086790
OZ člen 147, 147/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
odgovornost delodajalca – odškodnina za nepremoženjsko škodo – odškodnina za premoženjsko škodo – padec na drsnih tleh – soprispevek oškodovanca – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – načelo kontradiktornosti – neizvedba predlaganega dokaza – razlogi za zavrnitev dokaznega predloga – pred pravdo pridobljeno mnenje
S tem, ko sodišče toženki ni omogočilo izvedbe predlaganega dokaza – postavitve izvedenca gradbene stroke – ji je odvzelo možnost, da v postopku s sodno določenim izvedencem – strokovnjakom izpodbije pred pravdo pridobljena poročila. Dejstvo, da je meritve drsnosti naročila zavarovanka toženke, ki ni stranka tega postopka, ne more vplivati na pravico tožene stranke, da v primeru nesprejemanja tega dokaza pravilnost meritev preveri še s sodno določenim izvedencem.
umik tožbe – soglasje k umiku tožbe – nepogojno soglasje – zahteva za povrnitev pravdnih stroškov – stroški postopka – ustavitev postopka
To, da se je toženec strinjal z umikom tožbe „pod pogojem, da bo tožnica poravnala stroške postopka“, ni podaja soglasja k umiku pod pogojem, pač pa gre za nepogojno soglasje k umiku tožbe in sočasno za zahtevo za povrnitev pravdnih stroškov.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0086961
OZ člen 179, 179/1, 288. ZPP člen 168. ZST-1 člen 15. ZBPP člen 46, 48.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – fizičen napad – napad na življenje in telo – davljenje – strah – primarni strah – sekundarni strah – smrtni strah – zmanjšanje življenjske aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – posledice škodnega dogodka – delno plačilo – vračunanje obresti in stroškov – povračilo pravdnih stroškov – oprostitev plačila sodne takse – prevalitev plačila sodne takse – stroški brezplačne pravne pomoči
Strah za življenje, ki je tudi po oceni izvedencev izzvenel kmalu po napadu, je pri tožnici ostal oziroma se preoblikoval v začasen, dalj časa trajajoč strah (ki ga je trpela leto dni po dogodku oziroma ga občasno še vedno trpi) – strah pred ponovnim napadom oziroma pred napadalcem, ki pa vendarle ni dosegel praga nepremoženjske škode v takšnem obsegu, ki opravičuje in je podlaga za priznanje odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Pravilo iz 288. člena OZ (po katerem se dolžnikova delna izpolnitev vračunava tako, da se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica) pri neposlovnih odškodninskih obveznostih ne more priti v poštev. Obseg škode oziroma višina denarne odškodnine se namreč določa (šele) z dnem izdaje prvostopenjske sodbe, prav tako se tudi časovna točka zapadlosti pri odškodninskih obveznostih določa šele z dnem izdaje prvostopenjske sodbe.
ZST-1 v 15. členu vzpostavlja neposredno razmerje med stranko in državo (in ne med pravdnima strankama) in določa, da mora takse stranke, ki je bila oproščena plačila taks in je v postopku delno ali v celoti uspela, plačati njen nasprotnik, sodišče pa mora o plačilu sodne takse odločati po uradni dolžnosti. Sodišče (prve stopnje) bo tako taksno obveznost v obsegu, kot je tožnica z zahtevkom uspela, po uradni dolžnosti izterjalo neposredno od tožencev.
V postopku je bilo ugotovljeno, da toženec prebiva v Ruski federaciji, kjer ima družino in premoženje, zato je tožnik izkazal, da bo moral terjatev uveljaviti v tujini.