redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog
V skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije sprememba akta o sistemizaciji in formalna ukinitev delovnega mesta ne predstavljata nujnega pogoja za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, zato bi bila izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita tudi v primeru, če tožena stranka spremembe pravilnika ne bi sprejela. Za obstoj organizacijskega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je bistveno le, da je bilo delovno mesto, za katerega je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, v resnici ukinjeno (in da ukinitev ni bila le navidezna), kar je sodišče prve stopnje ugotovilo. Ker ukinitev delovnega mesta in razdelitev nalog ukinjenega delovnega mesta med druge delavce pomeni obstoj organizacijskega razloga v smislu prve alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, pritožba utemeljeno uveljavlja, da izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita.
Poroštvo - dolžnost obvestitve poroka o dolžnikovi opustitvi
Če dolžnik ne izpolni pravočasno svoje obveznosti, mora upnik o tem obvestiti poroka, ker sicer odgovarja za škodo, ki nastane zaradi tega poroku (1025. člen OZ). V takšnem primeru porokova poroštvena obveznost v razmerju do upnika ne preneha, temveč je porokov pravni položaj zavarovan s tem, da ima porok zoper upnika zgolj odškodninski zahtevek.
ZUTD člen 60, 60/1, 60/1-6, 63.. ZDR člen 114, 201.. ZPIZ-1 člen 36.
brezposelnost - denarno nadomestilo
Ob upoštevanju, da je bila tožniku pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga, da je bil tožnik starejši od 55 let varovana kategorija po 114. členu ZDR in ni uveljavil sodnega varstva ali arbitražne odločitve v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi in minimalnih pogojev za upokojitev ne bi izpolnil do 14. 1. 2015, ko bi se izteklo obdobje 25-ih mesecev, temveč šele 15. 11. 2015, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti.
identiteta med obtožbo in sodbo - odločilna dejstva in okoliščine - kraj storitve kaznivega dejanja - kolektivno kaznivo dejanje - ena sodna odločba
Obtoženčev zagovornik nima prav, ko trdi, da je bila kršena identiteta med obtožbo in obsodbo s tem, ko je v opisu dejanja pod točko 1 obtožbe navedeno, da je obtoženec konopljo gojil v B. št. xx, v izreku izpodbijane sodbe pa, da jo je gojil v B. št. xy. Mikrolokacija storitve kaznivega dejanja ni pravno relevantna okoliščina, ki bi se nanašala na zakonske znake kaznivega dejanja. Zagovornik nima prav, ko nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje, ki je dejanje pod točko 2 obtožbe, za katero je ugotovilo, da ni dokazano, le izpustilo iz izreka izpodbijane sodbe, in meni, da bi bilo v tem delu potrebno izreči oprostilno sodbo. Ker gre pri obravnavanem kolektivnem kaznivem dejanju za eno kaznivo dejanje, hkrati ni mogoče izreči obsodilne in oprostilne sodbe.
Kadar tožena stranka ne poda odgovora na tožbo pravočasno, pomeni, da odgovora ni, kar pomeni, da ne oporeka tožbenemu zahtevku ter se šteje, da priznava navedbe tožeče stranke v tožbi. Dejanske tožbene navedbe se štejejo za resnične in priznane, ker jim tožena stranka ni pravočasno oporekala. Na podlagi takega dejanskega stanja sodišče prve stopnje izda sodbo. Zato v pritožbenem postopku ni mogoče več uspešno uveljavljati neresničnosti v tožbi zatrjevanih dejstev. Tožena stranka tako v pritožbi ne more več dokazati, da je svoje obveznosti do tožeče stranke že poravnala.
ZDR člen 30, 129.. ZDR-1 člen 32.. OZ člen 82, 82/2.
dodatek za delovno dobo - individualna pogodba o zaposlitvi - dogovor - pogodbena volja strank - bruto plača
Materialnopravno zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je v nasprotju s kogentnimi določbami ZDR oziroma ZDR-1 dogovor med delavcem in delodajalcem, da se dodatek za delovno dobo všteje v mesečno bruto plačo.
V skladu z drugim odstavkom 126. člena ZDR oziroma enako določbo ZDR-1 je (mesečna) plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. To pomeni, da so dodatki lahko del (mesečne) bruto plače, ne morejo pa biti del osnovne bruto plače in nasproten dogovor ni skladen s 126. členom ZDR oziroma ZDR-1.
V predmetni zadevi se spor nanaša na to, ali je bil tožnik v spornem obdobju zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno zaradi bolezni, ali je bil v tem obdobju popolnoma nezmožen za delo. Prvostopenjsko sodišče je pravilno zaključilo, da tožnik v spornem obdobju ni bil brez stvarnih omejitev sposoben delo opravljati v polnem delovnem času, saj bi v skrajšanem delovnem času 4 ure dnevno lahko opravljal le fizično lahko delo v ugodnem toplotnem okolju in brez večje nevarnosti za okužbe.
URS člen 36, 36/5. ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 215, 215/1, 219.
izločitev dokazov - hišna preiskava - odredba o hišni preiskavi - naslov za opravo hišne preiskave - nezakonitost pri hišni preiskavi pridobljenih dokazov - naslov obdolženčevega dejanskega prebivališča - pravica do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da obdolženemu pred začetkom preiskave ni bila vročena odredba Pp 1/2015-23 z dne 15. 10. 2015, kot to izhaja iz zapisnika o preiskavi stanovanja, ampak odredba Pp 1/2015-24 z istega dne, to je odredba, iz katere izhaja, da se zoper obdolženega B.Š. in druge soobdolžene odreja hišna preiskava, ki obsega preiskavo poslovnih prostorov, stanovanjskih prostorov in drugih prostorov s pritiklinami na naslovih v C., Kukovčeva ulica in drugih naslovih v okolici C. (točka 1 - 3 omenjene odredbe). To odredbo je zagovornik obdolženega vložil v spis Okrožnega sodišča v Murski Soboti II K 40113/2015, ki nosi žig „interno“ s številko Pp 1/2015-24 z dne 15. 10. 2015. Na tej odredbi ni zapisanega nobenega naslova kjer živi ali bi vsaj naj živel obdolženi. Vendar ta ugotovitev, do katere sodišče prve stopnje ni zavzelo stališča, kot utemeljeno izpostavlja pritožba, ob zgornji ugotovitvi, to je nezakonito opravljeni hišni preiskavi na naslovu B., Kmečka ulica brez pisne odredbe sodišča, ne predstavlja procesno pravno relevantnega dejstva.
določitev preživnine – odmera preživnine – preživninske potrebe otroka – strošek rojstnodnevnih zabav – standard staršev – preživninske zmožnosti staršev
Sodišče je med priznanimi stroški upoštevalo tudi strošek za dečkove počitnice, vendar v taki višini, kot pred razpadom zakonske skupnosti. Standard, ki ga je imel deček glede preživljanja počitnic, je s tako odmero ohranjen. Pri določanju preživnine ne predstavlja nikakršnega kriterija primerjava med tem, koliko v regiji, kjer deček živi, porabijo za preživljanje počitnic ostale družine.
Ob ugotovitvi, da se otrok rojstnodnevnih zabav z darili udeležuje, strošek pa starša zmoreta, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko ga je priznalo.
Toženec v času, ko je tožnica vložila tožbo in tudi v času, ko mu je bila tožba poslana v odgovor, ni prebival na naslovu, kamor mu je bila tožba poslana, zato fikcija vročitve ni nastopila in tožba tožencu v odgovor ni bila vročena. S tem ko je sodišče izdalo zamudno sodbo v nasprotju z določbo 1. točke 1. odstavka 318. člena ZPP, je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00016787
ZKP-UPB8 člen 371, 371/1-11, 371/2.. KZ-1-UPB2 člen 228, 228/1.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv opis - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - poslovna goljufija - zakonski znaki - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga obrambe
Ni pomemben predlagani dokaz z izvedencem finančno računovodske stroke, da je družba P. d.o.o. imela dovolj sredstev na razpolago za plačilo spornih terjatev obeh oškodovancev. Če bi bilo to res, bi namreč obtoženca to lahko izkazala z izpolnitvijo svoje obveznosti do obeh oškodovancev, predvsem pa njunega dejanja ne omaja bilančni prikaz stanja.
Zagovornica sodišču prve stopnje očita, da se v konkretnem opisu dejanskega stanja mešajo znaki dveh izvršitvenih oblik in sicer „ali preslepi drugega s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, ali s prikrivanjem, da obveznosti ne bodo ali bodo mogle biti izpolnjene“. Pritožbeno sodišče v opisu dejanskega stanja kaznivega dejanja ne vidi nobenega nasprotja, ki bi zahtevalo poseg v izrečeno sodbo.
ZIZ člen 197, 208. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 54, 54/3, 54/5.
poplačilo – sklep o poplačilu – nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – prednostna terjatev – stanovanjski objekt – odmera davka – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nedovoljena pritožbena novota
Izpodbijani sklepi ne vsebujejo razlogov o odločilnih dejstvih za ugotovitev, da predmetne nepremičnine ne pomenijo stanovanjskih objektov, ki bi bili del socialne politike. Kaj se šteje kot stanovanje ali drug objekt, ki je del socialne politike, je predpisano v tretjem odstavku 54. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, razlogov za neuporabo te določbe pa sodišče prve stopnje v izpodbijanih sklepih ni navedlo.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevo za poplačilo prednostne terjatve iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča iz pravilnih, popolnih in razumljivih razlogov. Vlogi, v kateri je priglašena prednostna terjatev, je priložen seznam izvršilnih naslovov, v katerem je označena navedena odločba o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča kot izvršilni naslov, z datumom izvršljivosti 19. 3. 2016 in 19. 4. 2016, ne pa tudi, za katero od prodanih nepremičnin v tem postopku je bilo odmerjeno nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086775
ZPP člen 30, 30/2, 70.
najemno razmerje – ugotovitev najemnega razmerja – spor iz najemnega razmerja – pristojnost okrajnega sodišča – stvarna in krajevna pristojnost – predlog za izločitev sodnika
Za sojenje v sporih iz najemnega razmerja so pristojna okrajna sodišča.
I. kategorija invalidnosti - datum nastanka invalidnosti
V obravnavani zadevi je bilo sporno vprašanje, kdaj je pri tožnici prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti oziroma, ali je bila pri njej I. kategorija invalidnosti podana že pred 27. 5. 2014. Na podlagi dveh izvidov za obdobje od leta 2011 do 2014, neizkazanem psihičnem stanju za to obdobje, zlasti pa ob pomanjkanju podatkov o tem, ali je pri tožnici že prej obstajala blodnjava motnja (kot prva diagnoza pri ugotavljanju invalidnosti) v taki razsežnosti, ko je bila ugotovljena v letu 2014 ter dodatno navedenimi še drugimi razlogi, da je bilo v invalidskem postopku šele v letu 2009 navedeno, da naj bo njeno delo psihično manj zahtevno (kar kaže na to, da je šlo tedaj za blago motnjo in da ne psihiatri niti invalidske komisije niso zato imeli razlogov za dodatno zmanjševanje delazmožnosti oziroma oceno popolne nezmožnosti), je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo izvedenskemu mnenju glede datuma ugotovljene I. kategorije invalidnosti.
zavarovalna pogodba - ugovor neizpolnjene pogodbe - pravilo sočasne izpolnitve
Z zavarovalno pogodbo se je tožnik zavezal plačati premijo, toženka pa se je zavezala, da bo, če se zgodi dogodek, ki pomeni zavarovalni primer, izplačala zavarovancu ali nekomu tretjemu zavarovalnino ali odškodnino je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da Pravila o sočasni izpolnitvi zato v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti. Obveznost tožene zavarovalnice je namreč odvisna od nastopa bodočega, negotovega dogodka, tožnikova obveznost plačila zavarovalne premije pa obstaja ne glede na to, ali do zavarovalnega primera sploh pride.
trditveno in dokazno breme - pravila o dokaznem bremenu - prosta dokazna ocena - obrazloženost dokazne ocene - prodajna pogodba
Trditveno breme v zvezi z utemeljenostjo tožbenega zahtevka je na tožniku. Glede na to, da kot temelj zahtevka tožnik navaja pogodbeni odnos, ki ima (očitno) naravo prodajne pogodbe, je v osnovi dolžan zatrjevati (in dokazati) tako sklenitev pogodbe (ponudbo in sprejem ponudbe oz. naročilo blaga) kot tudi dejstvo, da je sam svojo (prodajalčevo) obveznost izpolnil kot dogovorjeno. Še zlasti je to dolžan storiti, če nasprotna stranka zanika obstoj obligacijskega razmerja. V primeru, če sodišče na podlagi izvedenih dokazov kakšnega od zatrjevanih pravnorelevantnih dejstev ne more zanesljivo ugotoviti, sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu (215. člen ZPP). V takem primeru gre t.i. spoznavna kriza sodišča v škodo stranke, ki nosi trditveno in dokazno breme glede določenega dejstva.
O tem, katera dejstva sodišče šteje za dokazana, je namreč potrebno odločati na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP). Temeljno sporočilo ni prostost dokazne ocene v smislu intimnega prepričanja, marveč k racionalni argumentaciji zavezana dokazna ocena. Obrazložitev mora biti taka, da izčrpno in poglobljeno, z umno in razumno argumentacijo prepriča stranke in sodišče druge stopnje. Predvsem pa se je potrebno opredeliti do dokazov, ki so si nasprotujoči, v katerem delu so si nasprotujoči in pojasniti, kateremu od teh dokazov sodišče verjame in kateremu ne ter zakaj.
pogoji za izdajo začasne odredbe – začasna odredba kot izjemno sredstvo
Toženec s sklicevanjem na nepoznavanje dodatnega CSD poročila, ki naj bi bilo zanj „ugodnejše“ od dogovora, ki ga je začasno sklenil, ne more uspeti. Kot je navedlo že sodišče prve stopnje, je začasna odredba izjemno sredstvo in jo sodišče izda le, če ugotovi, da bi brez nje otroku lahko nastala nesorazmerno težko popravljiva škoda ali bi lahko prišlo do nasilja.
Odločba Ustavnega sodišča RS, opr. št. U-I-392/98, kakor tudi določba 183. člena ZPIZ-2, ne dajeta pravne podlage za priznanje na novo odmerjene invalidske pokojnine že od 11. 11. 1996 oziroma, da bi odločba, s katero je na novo odmerjena invalidska pokojnina lahko učinkovala že od priznane pravice do invalidske pokojnine.
Tožnik svoje tožbe niti v dopolnitvi tožbe niti v popravku k tej dopolnitvi ni popravil tako, kot mu je bilo naloženo s sklepom o popravi (ni postavil določenega tožbenega zahtevka glede glavne stvari in stranskih terjatev, ni navedel diskriminatornega razloga v postopku izbire za prosto delovno mesto pri toženi stranki, ga obrazložil in zanj predlagal ustrezne dokaze), prav tako pa ni vložil prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zato je sodišče prve stopnje tožnikovo tožbo na podlagi 4. odstavka 108. člena ZPP pravilno zavrglo.
Prav pa ima pritožnik, ko v pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog kršitve kazenskega zakona po členu 372 točka 3 ZKP in trdi, da je bil obdolženec za kaznivi dejanji, ki sta opisani v izreku sodbe pod točka 1 - točka 57 in pod točka 2 - točka 17, že pravnomočno obsojen, in sicer s sodbo Okrajnega sodišča na Ptuju 9/2007 z dne 1. 10. 2009, pravnomočno dne 31. 3. 2010 in s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru II K 548/2007 z dne 8. 12. 2009 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru IV Kp 24339/2010 z dne 2. 7. 2010. Ker je takšno kršitev pritožbeno sodišče ugotovilo tudi pri uradnem preizkusu napadene sodbe, in sicer za dejanje opisano pod točka 1 - točka 3, kjer gre za enak očitek kot v točki 57, je tako ob ugoditvi pritožbi v tem delu in po uradni dolžnosti iz izreka sodbe opisana kazniva dejanja izpustilo.