Tožnika namreč predhodnih ponudb, ki so vsebovale splošne pogoje, nista sprejela, zato pogodba na podlagi predhodnih ponudb ni bila sklenjena, posledično pa tudi pridržek lastninske pravice ni bil dogovorjen. toženka posebnega ustnega dogovora o pridržku lastninske pravice v postopku na prvi stopnji ni zatrjevala, temveč se je sklicevala zgolj na določilo o pridržku lastninske pravice, ki je vsebovano v (pisnih) splošnih pogojih.
predlog za nadomestitev globe - naloge v splošno korist - ustavitev postopka za nadomestitev globe - zdravstveni razlogi - zdravstvena nezmožnost za opravo nalog
Ker opravljanje dela v splošno korist ni mogoče (v celoti) enačiti s pridobitnim delom v okviru delovnega razmerja ali opravljanja dejavnosti, tudi delovne zmožnosti za opravo nalog v splošno korist po prepričanju pritožbenega sodišča ni mogoče obravnavati po kriterijih ZPIZ-2. Na ta način bi vsak storilec, ki mu je priznana I. kategorija invalidnosti, bil zdravstveno nezmožen opraviti naloge v splošno korist in bi s tem zaradi invalidnosti, kljub izkazanemu slabemu premoženjskemu stanju, bil prikrajšan do možnosti nadomestitve globe z opravo nalog v splošno korist, kar bi izničilo smisel ukrepa socialne države.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – SOCIALNO VARSTVO
VSL0086759
ZBPP člen 13. ZSVarPre člen 8.
oprostitev plačila sodne takse – obročno plačilo sodne takse – mesečni dohodek na družinskega člana – minimalni dohodek – kriterij za upravičenost do brezplačne pravne pomoči
Brezplačna pravna pomoč in upravičenost do oprostitve plačila sodne takse sta socialna korektiva, ki ju ni mogoče enačiti. Ker pa se z obema zagotavlja pomoč socialno šibkim pri uresničevanju pravice do sodnega varstva, je z zakonom predpisan minimalni dohodek oz. njegov dvakratnik, ki je določen kot kriterij za upravičenost do brezplačne pravne pomoči, lahko v pomoč pri presoji, ali bodo sredstva, s katerimi se preživljajo tožnik in družina, s plačilom sodne takse znatno zmanjšana.
ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSM0023429
Uredba (EU) št. 1215/2015 Evropskega parlamenta in sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 7, 7/2. ZPP člen 17, 17/2, 18.
mednarodna pristojnost - trditvena podlaga - Uredba (EU) št. 1215/2012 - odškodninski zahtevek - forum shopping - posredna škoda - poplava reke Drave - kraj nastanka škode - kraj škodnega dogodka
Kraj prve, torej neposredne škode, je v RS, saj gre za kraj, kjer je prišlo do poplav, ki so povzročile škodo na tožničinih nepremičninah.
Sodišče prve stopnje je odločitev pravilno oprlo na 12. člen Kreditne pogodbe, iz katere izhaja, da je bila tožena stranka z določbami Tarife v času sklepanja kreditne pogodbe seznanjena. To pa s stališča tretjega odstavka 120. člena OZ zadošča. To, da ji Tarifa hkrati s podpisom ni bila izročena, ne more biti pravno pomembno dejstvo. Poleg tega je tožena stranka pravna oseba, ki je zavezana k večji skrbnosti pri sklepanju pogodb, da gre za vnaprej pripravljeno pogodbo, pa ne more biti pomembno, saj ne gre za vprašanje nejasnosti pogodbenih določb.
objava popravka – pravica do objave popravka – razlogi za zavrnitev zahteve za objavo popravka – odklonitveni razlogi – objava popravka brez sprememb in dopolnitev – svoboda novinarskega izražanja
Popravka ni mogoče dopustiti tedaj, ko bi to pomenilo zgolj obličnostno (formalnopravno) uresničenje te pravice. Zahtevani popravek mora praviloma vsebovati ne le golo zanikanje navedb v obvestilu, ampak tudi druga ali nasprotna dejstva in okoliščine, s katerimi prizadeti izpodbija ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu. Kakšna mora biti narava zanikanja in v kolikšni meri mora prispevek vsebovati tudi nasprotna dejstva ali okoliščine, je odvisno od konkretnega primera. Ni mogoče izključiti, da bo v posameznem primeru zadoščalo golo zanikanje nekega novinarskega sporočila. Vendar pa v večini primerov z golim zanikanjem obrambni namen pravice do popravka (to pa je varstvo prizadetih materialnopravnih pravic) ne bo uresničen. V takšnih primerih bi bilo z ugoditvijo zahtevku nesorazmerno poseženo v svobodo novinarskega izražanja.
podjemna pogodba – vključenost DDV v pogodbeno dogovorjeno ceno – trditveno in dokazno breme
Če stranki ob sklenitvi podjemne pogodbe in določanju pogodbene cene ne omenjata DDV-ja se šteje, da je slednji v ceno vključen, trditveno in dokazno breme o nasprotnem pa je na stranki, ki zatrjuje, da je bil sklenjen dogovor, da se poleg pogodbeno določene cene obračuna še DDV.
razmerja med starši in otroki – preživnina za mladoletnega otroka – korist otroka – potrebe otroka – preživninske zmožnosti staršev – porazdelitev preživninskega bremena – stroški postopka
Sodišče ni zaznalo kvalitativne razlike v zahtevnosti obdobja, ko sta hčerki pri enem ali drugem staršu. Tožnik ima hčerki med tednom le dvakrat po dve uri popoldan in dva vikenda na mesec ter polovico počitnic oziroma praznikov. Vikendi, počitnice in prazniki so čas, ki omogoča umiritev in umik iz vsakodnevne naglice, ki jo narekuje delovni teden. V tem obdobju je lahko preživljanje časa z otrokom sproščenejše, saj ni vsakodnevnih (stresnih) delovnih obveznosti. Toženka pa skrbi za hčerki predvsem v času, ko so zahteve zaradi službenih, šolskih in drugih vsakdanjih obveznosti večje. To pa se mora odraziti tudi pri porazdelitvi preživninskega bremena, zato razmerje, ki ga je vzpostavilo prvo sodišče, ni ustrezno.
spor majhne vrednosti – sodba na podlagi pripoznave – domneva pripoznave tožbenega zahtevka – pritožbeni razlogi – dovoljeni pritožbeni razlogi – bistvene kršitve določb pravdnega postopka
Ker gre v predmetni zadevi za spor majhne vrednosti in ker toženka na tožbo ni odgovorila, je sodišče prve stopnje upravičeno izdalo sodbo na podlagi pripoznave zahtevka. Izdano sodbo pa je moč izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP.
Utemeljenost zahtevka mora sodišče presoditi na osnovi vseh pravnih podlag, ki glede na opisan dejanski stan pridejo v poštev. Pravne podlage zahtevka namreč stranka ni dolžna navajati, če pa jo navede, sodišče nanjo ni vezano.
nasilje v družini - ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve - ukrepi zaradi nasilnih dejanj - obojestransko nasilje - res iudicata - hiter postopek
V prejšnjem postopku se je sodišče ukvarjalo predvsem z nasilnimi ravnanji nasprotnega udeleženca (sedanjega predlagatelja), ni pa podrobneje presojalo ravnanj predlagateljic (v tem postopku nasprotnih udeleženk), čeprav je jasno zapisalo, da je med njimi potekalo obojestransko medsebojno fizično obračunavanje. Zato so pritožbeni očitki o popolnem prevrednotenju in predrugačenju dejanskega stanja v obravnavani zadevi s stanjem v zadevi II N 345/2016 neutemeljeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0086074
ZIZ člen 57, 62, 62/2. ZST-1 člen 3, 5, 5/1, 5/1-2. ZST-1 tarfifna številka 1111.
plačilni nalog – sodna taksa – ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – odmera sodne takse – ugovor zoper sklep o izvršbi – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – taksni zavezanec – nastanek taksne obveznosti – postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – stroški postopka – izvršba na podlagi verodostojne listine
Ne glede na to, da je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, razveljavilo in postopek nadaljevalo kot pri ugovoru zoper plačilni nalog zaradi ugovora dolžnika (sedaj tožene stranke), je taksna obveznost za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek za izdajo plačilnega ali izpraznitvenega naloga oziroma postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, nastala za tožečo stranko (taksnega zavezanca). Tožeča stranka je bila tista, ki je s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine predlagala uvedbo postopka in če želi, da bo o njenem predlogu (ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi in se obravnava kot tožba v pravdnem postopku) odločeno, mora odmerjeno sodno takso plačati, ne glede na to, da se je spremenila narava postopka.
spor majhne vrednosti – razmerja med etažnimi lastniki – upravnik – stroški obratovanja – ključ delitve stroškov – nekonkretizirana višina stroškov – trditveno breme – razpravno načelo – sklicevanje na dokaz kot del trditvene podlage – specifikacija računov
Ker je toženec izrecno in konkretno ugovarjal pravilnosti delitve posameznih stroškov in s tem načinu obračunavanju stroškov, je bilo na tožnici breme, da za vsak strošek opredeli ključ delitve, njegovo podlago in višino. Ne zadošča zgolj sklicevanje na vsebino prilog oz. predloženih listinskih dokazov tožbe in pripravljalne vloge kot del trditvene podlage. Ni naloga sodišča, da iz obsežnih listin, ki so predložene kot dokaz, samo išče in izbira pomembna dejstva, še zlasti če gre za obsežno dokumentacijo, ki obsega več kot 200 strani.
ZPP člen 316, 316/1, 343, 343/1, 343/4. ZFPPIPP člen 245, 245/1, 245/2.
prijava terjatve v stečajnem postopku – priznanje terjatve v stečajnem postopku – priznana terjatev – osebni stečaj – pogoji za vodenje pravdnega postopka – nedovoljena pritožba – pravni interes za pritožbo – pripoznava tožbenega zahtevka
Priznanje terjatve v stečajnem postopku je moč primerjati z institutom pripoznave terjatve (natančneje tožbenega zahtevka) v pravdnem postopku (prvi odstavek 316. člena ZPP). Ker navedeno pomeni, da je bilo o obstoju vtoževane terjatve (z učinkom pravnomočnosti) že odločeno, tožnica s predmetno pritožbo zoper sodbo svojega položaja glede terjatve spremeniti (izboljšati) ne more. Zato za pritožbo tudi nima več pravnega interesa in je bilo potrebno le-to kot nedovoljeno zavreči.
OZ člen 666, 66/1. ZPPCP-1 člen 24. ZPP člen 115, 337, 337/1. ZZVZZ člen 80a.
prevozna pogodba v cestnem prometu – zaslišanje zakonitega zastopnika pravne osebe – predlog za preložitev naroka – izostanek z naroka – nepredložitev zdravniškega opravičila – nedovoljene pritožbene novote
Sodišče zaradi zdravstvenih težav zakonitega zastopnika narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter mu onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Opravičilo mora biti podprto z dokazom - zdravniškim opravičilom, izdanim na predpisanem obrazcu.
vloga začasnega zastopnika - spor majhne vrednosti - omejeno navajanje dejstev in predlaganje dokazov - prekluzija - poostreno načelo prekluzije - trditveno in dokazno breme - razpravno načelo - informativni dokaz
V postopku v sporih majhne vrednosti ne velja določba drugega odstavka 286. člena ZPP, po kateri bi lahko stranki še kasneje navajali nova dejstva in predlagali dokaze, če tega brez svoje krivde nista zmogli storiti v pravdnem postopku, ki sledi izvršilnemu postopku, najkasneje v prvi pripravljalni vlogi ter v zelo omejenem obsegu vsaka še v eni pripravljalni vlogi.
pogodba o opravljanju upravniških storitev - učinek proti pravnemu nasledniku etažnega lastnika - nadomestilo stroškov izterjave v pavšalnem znesku
Ker je med pravdnima strankama nesporno, da je Pogodba o opravljanju upravniških storitev še vedno veljavna (15. točka obrazložitve sodbe prve stopnje), je po povedanem nedvomno, da učinkuje tudi proti toženi stranki kot pravni naslednici prejšnjih etažnih lastnikov (njena lastninska pravica je bila vpisana v zemljiško knjigo 11. 7. 2012 (A 2-4)), čeprav je ni podpisala.
Ker sta pravdni stranki gospodarska subjekta in morata po Pogodbi o opravljanju upravniških storitev tožeča stranka opraviti upravniške storitve, tožena stranka pa izpolniti denarne obveznosti (15. točka obrazložitve sodbe prve stopnje), ne more biti nobenega dvoma, da se ZPreZP-1 uporablja tudi za obravnavano Pogodbo o opravljanju upravniških storitev.
Iz 14. člena ZPreZP-1 izhaja pravica upnika, da dobi od dolžnika nadomestilo stroškov izterjave v pavšalnem znesku, kar pomeni, da upnik dejanske višine teh stroškov ni dolžan niti zatrjevati niti dokazovati.
ZVis člen 10, 10/4, 20, 24.. ZDR-1 člen 9, 9/2, 73, 73/1, 73/1-6, 118, 118/1.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - poslovodna funkcija - sodna razveza - denarno povračilo
Obseg poslovodenja ni razlog za neuporabo določbe 73. člena ZDR-1, zato sta stranki zakonito določili, ne glede na ožji obseg poslovodenja, drugačen način prenehanja pogodbe o zaposlitvi od tistih, ki jih določa ZDR-1. Zato je nepravilen materialnopraven zaključek sodišča prve stopnje, da je določilo 1. alineje prvega odstavka 20. člena pogodbe o zaposlitvi, ki določa, da tožnici preneha delovno razmerje oziroma pogodba o zaposlitvi z imenovanjem novega direktorja, nično.
Za presojo zakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi tožnici je odločilno, da je bilo v prvem odstavku 2. člena pogodbe o zaposlitvi določeno, da, po imenovanju novega direktorja, tožena stranka tožnici ponudi ustrezno delovno mesto, glede na stopnjo izobrazbe. Tožnici bi zato lahko delovno razmerje pri toženi stranki zakonito prenehalo le, če bi ji tožena stranka ponudila ustrezno zaposlitev, pa tožnica te zaposlitve ne bi sprejela.