Upnik preide v zamudo le tedaj, če brez utemeljenega razloga noče sprejeti izpolnitve ali jo s svojim ravnanjem prepreči (prvi odstavek 300. člena OZ). Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi prepričljivo obrazložilo, zakaj v obravnavanem primeru niso izpolnjeni zakonski pogoji za upniško zamudo. V tej zvezi je sodišče prve stopnje najprej (nesporno) ugotovilo, da je toženka tožnico z dopisom z dne 25.6.2013 pozvala, da prevzame manjkajoče število (sicer plačanih s strani tožeče stranke) armaturnih košev (14 kosov pilotov dolžine 4,5 m in dva kosa pilota dolžine 12 m), vendar pa sta se pravdni stranki nato dogovorili (kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje), da bo vsaka od njiju (medtem, ko bo ostalo omenjeno blago v hrambi v delavnici oz. skladišču tožene stranke) skušala odvečne koše (z vidika tožeče stranke) prodati naprej. Ključno je, da je tožeča stranka uspela dokazati, da do januarja 2014 ni šlo za to, da košev brez utemeljenega razloga ni hotela prevzeti.
Kot je predlagatelju že bilo pojasnjeno, institut prenosa krajevne pristojnosti predstavlja izjemo od splošnih pravil, po katerih se določa krajevna pristojnost sodišča, zato ga je potrebno uporabljati in razlagati restriktivno.
Kaznivo dejanje neplačevanja preživnine po 194. členu KZ-1 inkriminira zgolj storilčevo ravnanje po trenutku izvršljivosti izvršilnega naslova, v katerem je določena višina preživninske obveznosti.
Ker je glede na cit. zakonske določbe napoved pritožbe procesna predpostavka, pravdna stranka pa ne napove pritožbe v določenem (oziroma predpisanem (8 dnevnem roku)) po prejemu sodbe prve stopnje iz prvega odstavka 496. člena ZPP, je pritožba zoper sodbo prve stopnje iz četrtega odstavka 496. člena ZPP (sodbo s popolno oziroma polno obrazložitvijo) nedovoljena. Vložila jo je namreč oseba, ki ni imela te pravice (četrti odstavek 343. člena ZPP).
Ker je napoved pritožbe tožene stranke prepozna, je njena pritožba zoper sodbo prve stopnje iz četrtega odstavka 496. člena ZPP nedovoljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080289
ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2. ZPP člen 189, 196, 274, 274/1, 354, 354/2.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – darilna pogodba med zakoncema – skupno premoženje – posebno premoženje – zavrženje nasprotne tožbe – litispendenca – pravna korist – navadno sosporništvo
Četudi bi držalo, da je bil prispevek toženke pri pridobitvi skupnega premoženja večji od prispevka njenega moža, to še vedno ne pomeni, da sporno premoženje predstavlja njeno posebno premoženje, da je njegova izključna lastnica. Gre za skupno premoženje zakoncev.
predlog za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse – nepopoln predlog za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse – nepopolna vloga – poziv na dopolnitev vloge – podatek o davčni številki
Ker je predlog za oprostitev plačila sodne takse kljub dopolnitvi ostal nepopoln, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – prikrajšanje nujnega deleža
Glede na določbe pogodbe, da je zapustnik pritožnikoma že daroval na novo zgrajeno stanovanjsko hišo v letu 1980 in da sta po njem dedno odpravljena, kar pritožnika zanikata, bi moralo sodišče na naroku razčistiti in ugotoviti, ali je zapustnik pritožnikoma podaril nepremičnino in če je, kje stanovanjsko hišo, na kateri lokaciji in kraju. Od tega vprašanja je odvisen odgovor na vprašanje, koga je potrebno napotiti na pravdo zaradi tega, ker je njegova pravica manj verjetna.
izbris poslovodje - datum prenehanja pooblastila - novo dejstvo in nova listina - sprememba predloga
Predlagatelj je z navedbo v pritožbi zanj očitno edinega pravilnega datuma prenehanja pooblastila spremenil predlog. Registrski postopek je nepravdni postopek in je manj formaliziran v primerjavi s pravdnim postopkom, kjer sprememba zahtevka ni možna, sprememba tožbe pa le izjemoma. Izpodbijani sklep je bil izdan v enostranskem postopku. Če bi mu sodišče prve stopnje ugodilo in na podlagi pritožbe nadomestilo izpodbijani sklep, s tem ne bi v ničemer prizadelo pravice drugih oseb, ki bi se opirale na sklepe, kot določa drugi odstavek 33. člena ZNP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023460
KZ-1 člen 173, 173/3. ZKP člen 169, 169/1,148, 148/2.
spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let - zahteva za preiskavo - obstoj utemeljenega suma - mnenje Komisije za fakultetna izvedenska mnenja
Za pravilno oceno možnosti obstoja spolne zlorabe je potrebno upoštevati celotno oškodovankino funkcioniranje, ki je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča objektivni pokazatelj morebitne spolne zlorabe.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. OZ člen 132, 179, 183.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - tehtanje pravic - svoboda izražanja - čast in dobro ime - obstoj verjetnosti nastanka nenadomestljive škode - varovane pravice stranke - škoda - denarna odškodnina pravni osebi
Glede na to, da predlagana začasna odredba spada v sklop t.i. regulacijskih začasnih odredb, je treba v luči odločbe Ustavnega sodišča Up-275/1998, po kateri je regulacijska začasna odredba omejena le na nujne in ustavno upravičene primere, tolmačiti pojem nenadomestljive škode restriktivno ter tehtati interes nasprotne stranke. Predvsem se ne sme zanemariti vpliv začasne odredbe na toženkino svobodo izražanja, ki bi bila zaradi take izdane začasne odredbe močno okrnjena. Pravici do sodnega varstva zaradi posega v ugled in dobro ime je nasproti pravica do svobode izražanja, na katero se veže pravica javnosti do obveščenosti. Glede na to, da bi se s predlagano regulacijsko začasno odredbo začasno uredilo sporno razmerje, bi dali določeni ustavni pravici prednost že v fazi postopka, ko se odloča s stopnjo verjetnosti. Zato je treba poleg obstoja verjetnosti nastanka nenadomestljive škode ugotoviti (tudi) predvsem težo posega v ustavno varovane pravice tožeče in tožene stranke.
materialno procesno vodstvo – pravno naziranje sodišča – seznanitev stranke – sodba presenečenja
Kot je razvidno iz spisa, ne more biti nobenega dvoma, da je sodišče prve stopnje omogočilo tožeči stranki, da bi spoznala, na podlagi katerih pravno odločilnih dejstev bo odločilo. Tako je ravnalo v skladu z dolžnostjo iz 285. člena ZPP. Sodba prve stopnje zato v izpodbijanem delu za tožečo stranko ne more pomeniti presenečenja. Ker je sodišče prve stopnje omogočilo tožeči stranki, da bi lahko učinkovito izkoristila svojo pravico do izjave v postopku, pa tudi ni kršilo 22. člena Ustave RS. Sodba ne more biti presenečenje za pravdno stranko, če sodišče prve stopnje v drugem postopku sprejme na podlagi istih izvedenih dokazov kot v prvem postopku drugačno odločitev kot v prvem postopku, še zlasti, če je ravnalo po prvem odstavku 362. člena ZPP in upoštevalo napotke pritožbenega sodišča (za nadaljnje delo) v njegovem sklepu, oziroma obravnavalo vsa sporna vprašanja, na katera je pritožbeno sodišče opozorilo v svojem sklepu, s katerim je razveljavilo njegovo sodbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0082751
SPZ 128, 136, 138.
pogodba o dolgoročnem posojilu - zavarovanje terjatve - zavarovanje terjatve z zastavno pravico na nepremičnini - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - lastništvo nepremičnine - dodatno zavarovanje - akcesornost zastavne pravice - pogodbena obveznost - kršitev pogodbenih obveznosti - večkratna zastavitev nepremičnine - vrstni red poplačila terjatev - trenutek pridobitve zastavne pravice
Sklenitev dolgoročnega posojila in njegovo zavarovanje sta dva različna pravna posla. Zmotno pa je razlogovanje, da gre za pravna posla, ki sta neodvisna drug od drugega. Namen zastavne pravice je v zavarovanju terjatve. Iz tega izhaja, da ni samostojna, temveč stranska (akcesorna) pravica, ki je v svojem obstoju vezana na obstoj zavarovane terjatve.
Družba ni izpolnila svoje pogodbene obveznosti iz citirane pogodbe o dolgoročnem posojilu. Zato je pravilna presoja prvega sodišča, da zavarovanje z nepremičninami v k. o. X predstavlja dodatno zavarovanje in ne zamenjavo, kar je bil prvotni dogovor.
Celo če bi se uporabljali 15. člen in naslednji ZPreZP-1 za verižni pobot št. 136/13, pa ni nobene opore v zakonskem besedilu, da bi ta učinkoval šele z izstavitvijo poročila o rezultatih (19. člen ZPreZP-1). Namen poročila o rezultatih je očitno zgolj to, da se ustvari listina, na temelju katere je mogoče opraviti knjiženje v poslovnih knjigah (tretji odstavek 19. člena ZPreZP-1). Končno ZPreZP-1 ničesar ne določa glede trenutka učinkovanja verižnega pobota. Veljati morajo torej splošna pravila, da je pogodba sklenjena, in da nastanejo na njenem temelju obveznosti po splošnih pravilih OZ.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – obstoj darila
Na pravdo je treba napotiti dediča, ki zatrjuje prejem oz. obstoj darila, kar je logično, saj se negativnih dejstev, ki bi jih sicer moral dokazati tožnik, ne da dokazovati.
ZPP člen 17, 17/2, 183, 183/2. Uredba št. 1215/2012 člen 25.
sporazum o pristojnosti – mednarodna pristojnost – spor z mednarodnim elementom – pristojnost slovenskega sodišča – nasprotna tožba – pravica do izjave
Toženi stranki se je očitala kršitev pogodbe o ekskluzivnem zastopanju. V tej pogodbi sta se stranki sporazumeli o pristojnosti italijanskega sodišča. Tak dogovor ima po določbi člena 25 Uredbe št. 1215/2012 za posledico izključno pristojnost italijanskega sodišča, torej tudi v primeru, da je tožba vložena kot nasprotna tožba in ne glede na to, ali so terjatve medsebojno povezane ali ne in bi jih bilo morda smotrno obravnavati skupaj.
Sodišče prve stopnje je kršilo določbe pravdnega postopka, ko ni zaslišalo priče E. E. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da priče, ki ni pristopila zaradi zdravstvenih težav (to ni razlog za zavrnitev izvedbe dokaza), ni zaslišalo, ker to po oceni sodišča za odločitev ni potrebno. Zakaj zaslišanje priče ne bi bilo potrebno, ni jasno. Sodišče sicer predlagani dokaz lahko zavrne, če ta ni predlagan za dokazovanje odločilnih dejstev, vendar pa je zaslišanje priče E. E. vsekakor predlagano za dokazovanje odločilnega dejstva.
pogodba o preužitku – ničnost – ničnostni razlogi – poslovna sposobnost – načelo ekvivalence – aleatorna pogodba
Okoliščina, da je bil pokojni hudo bolan in da je bila smrt v doglednem času celo pričakovana, za kar naj bi prvi toženec vedel, na veljavnost preužitkarske pogodbe pogodbe sama po sebi ne vpliva. Pomanjkanje ekvivalence samo po sebi še ne pomeni, da je pogodba nična, zaradi hude bolezni preužitkarja stranki pogodbe nista mogli poznati ne obsega potrebne oskrbe (ki je odvisna od duševnega in telesnega stanja preužitkarja) in njenega trajanja (trenutek smrti je ob odsotnosti izrednih okoliščin vselej negotov).
zavarovanje terjatev - izdaja začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - namen izdaje začasne odredbe - neznatna škoda
Namen izdaje začasne odredbe je varstvo upnika pred ravnanjem dolžnika, s katerim bi slednji v času sodnega postopka lahko preprečil možnost kasnejše izpolnitve pravnomočne odločbe.
vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba - protipravnost - ovira za izvrševanje lastninske pravice
Vsako poseganje v lastninsko pravico na nepremičnini še ne pomeni nujno protipravnega vznemirjanja, ki bi upravičevalo sodno varstvo. Poseg postane protipraven, ko preseže določen tolerančni prag, to je, ko predstavlja dejansko oviro za izvrševanje tožnikove lastninske pravice.
ZZK-1 člen 140, 142, 142/1-6, 146, 146/1-2, 146/2.
formalno pomanjkljiv zemljiškoknjižni predlog - vsebina zemljiškoknjižnega predloga - ravnanje z nepopolnim predlogom - vpis na podlagi listine, ki je vložena v informatizirano zbirko listin
V zemljiškoknjižnem postopku velja pravilo obveznega elektronskega vlaganja zemljiškoknjižnih predlogov preko kvalificiranih vlagateljev. Vlagatelji se morajo podrediti tudi pravilom, povezanim z elektronskim poslovanjem. Če je imel predlagatelj težave pri tehnični izvedbi in ni vedel kako postopati, je imel možnost uporabniške pomoči pri Centru za pomoč uporabnikom.