URS člen 14, 14/2, 33, 155. ZAgrS člen 48, 49, 50, 51, 51/2, 52, 53, 58. ZPVAS člen 8.
agrarna skupnost – premoženje agrarne skupnosti – dedovanje premoženja agrarnih skupnostih – uporaba zakona – pozneje najdeno premoženje – vračanje v naravi – določitev dediča – članstvo v agrarni skupnosti
Glede na to, da so bili podani razlogi za celovito prenovo ureditve dedovanja premoženja v agrarnih skupnostih in da je ožja razlaga 48. člena ZAgrS zaradi načela enakosti pred zakonom nesprejemljiva, je treba navedeno določbo razlagati tako, da se nanaša na dedovanje premoženja v agrarni skupnosti nasploh.
Zakon ni urejal položajev, v katerem nihče od dedičev ni želel postati član agrarne skupnosti.
Ureditev po ZAgrS je ustreznejša z vidika ustavno zagotovljenih pravic do dedovanja in v večji meri prilagojena naravi agrarne skupnosti kot specifične, namensko vezane premoženjske skupnosti. Zakon ureja dedovanje ločeno od ostalega zapustnikovega premoženja.
ZPP člen 17, 17/2, 183, 183/2. Uredba št. 1215/2012 člen 25.
sporazum o pristojnosti – mednarodna pristojnost – spor z mednarodnim elementom – pristojnost slovenskega sodišča – nasprotna tožba – pravica do izjave
Toženi stranki se je očitala kršitev pogodbe o ekskluzivnem zastopanju. V tej pogodbi sta se stranki sporazumeli o pristojnosti italijanskega sodišča. Tak dogovor ima po določbi člena 25 Uredbe št. 1215/2012 za posledico izključno pristojnost italijanskega sodišča, torej tudi v primeru, da je tožba vložena kot nasprotna tožba in ne glede na to, ali so terjatve medsebojno povezane ali ne in bi jih bilo morda smotrno obravnavati skupaj.
izbris poslovodje - datum prenehanja pooblastila - novo dejstvo in nova listina - sprememba predloga
Predlagatelj je z navedbo v pritožbi zanj očitno edinega pravilnega datuma prenehanja pooblastila spremenil predlog. Registrski postopek je nepravdni postopek in je manj formaliziran v primerjavi s pravdnim postopkom, kjer sprememba zahtevka ni možna, sprememba tožbe pa le izjemoma. Izpodbijani sklep je bil izdan v enostranskem postopku. Če bi mu sodišče prve stopnje ugodilo in na podlagi pritožbe nadomestilo izpodbijani sklep, s tem ne bi v ničemer prizadelo pravice drugih oseb, ki bi se opirale na sklepe, kot določa drugi odstavek 33. člena ZNP.
Tožnik ima poleg zahtevkov iz sklenitvene faze pogodbe tudi tiste iz izpolnitvene faze, ker gre v primerih, ko sodba nadomešča izjavo volje, ne le za vknjižbo na podlagi odločbe v smislu 4. točke tretjega odstavka 243. člena ZZK-1, ampak tudi za vknjižbo, ki temelji na pravnem poslu.
Kaznivo dejanje neplačevanja preživnine po 194. členu KZ-1 inkriminira zgolj storilčevo ravnanje po trenutku izvršljivosti izvršilnega naslova, v katerem je določena višina preživninske obveznosti.
Da je tožba formalno popolna, mora tožnik v njej navesti toliko dejstev, da omogočajo jasno identifikacijo zahtevka in njegovo ločitev od drugih zahtevkov. Opisati mora historični dogodek, iz katerega izvaja sklep o nastanku tistega upravičenja, ki ga uveljavlja s tožbo. Bistvena sestavina tožbe je tudi jasen in konkretno opredeljen tožbeni zahtevek.
zavrženje predloga za alternativno prestajanje zaporne kazni - očitno neutemeljen predlog - presoja razlogov - razlogi sami s sabo v nasprotju
V kolikor je prvostopno sodišče menilo, da gre za očitno neutemeljen predlog, kot bi to bilo razbrati tudi iz izreka izpodbijanega sklepa, potem ni bilo podlage za ocenjevanje okoliščin načina storitve in obsojenčevega odnosa do oškodovancev in nastale škode, prav tako pa tudi ne za sprejemanje zaključkov v smeri ali bi bil z alternativnim načinom izvršitve zaporne kazni pri obsojencu dosežen namen kaznovanja.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - izročitev določenih stvari - obveznost izročiti dokumentacijo - izvršba nenadomestnega dejanja
Izvršbo obveznosti izročitve dokumentacije, ki je bila dolžniku naložena z izvršilnim naslovom tako, da je sodišče dolžniku naložilo izročitev natančno navedene projektne in gradbene dokumentacije se opravi na način iz 226. člena ZIZ (dejanje, ki ga mora opraviti le dolžnik). Izvršilna sredstva so ius cogens in njihova izbira pri izterjavi nedenarnih terjatev ni v dispoziciji strank.
Pri tej izvršbi gre za izvršbo na izročitev listin, zato ne gre za premičnino v smislu 214. in 215. člena ZIZ (izročitev določenih stvari) ali 216. do 219. člena ZIZ (dobava nadomestnih stvari). Dolžnik je ta, ki mora iz svoje poslovne dokumentacije izločiti potrebne dokumente in jih predati upniku. To dejanje pa je nenadomestno. Po določbi prvega odstavka 215. člena ZIZ sodišče, če se premičnine pri dolžniku ali tretjem ne najdejo, na upnikov predlog oceni vrednost stvari in s sklepom dolžniku plačilo te vrednosti v določenem roku. Pri izročitvi poslovne dokumentacije tega instituta ni mogoče uporabiti, saj po naravi stvari ne gre za ocenljive predmete. Smiselno enako velja za dobavo nadomestnih stvari. Iz ureditve slednje izvršbe pa še izhaja, da se prvenstveno najprej opravi kritni nakup (glej 217. člen ZIZ), temu pa sledi nadomestilo vrednosti.
Obdolženemu se po modificiranem obtožnem predlogu z dne 11. 10. 2016, ki je povzet v izrek prvostopnega sklepa, očita storitev kvalificirane oblike kaznivega dejanja grožnje, in sicer po drugem v zvezi s prvim odstavkom 135. člena KZ-1. Ne očita se mu zgolj ustrahovanje oškodovanca M.B. z resno grožnjo, da bo napadel njegovo življenje ali telo, kar je opisano v prvem delu opisa kaznivega dejanja, temveč tudi grdo ravnanje z oškodovancem, ki se kaže v fizičnem napadu na oškodovanca, katerega posledica je bila prizadeta telesna celovitost oškodovanca v obliki udarnine glave na temenu in leve podlahti. Pri tem pa ta drugi del opisa ne vsebuje izvršitvenega dejanja, ki bi privedlo do opisanih posledic.
zavarovanje terjatev - izdaja začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - namen izdaje začasne odredbe - neznatna škoda
Namen izdaje začasne odredbe je varstvo upnika pred ravnanjem dolžnika, s katerim bi slednji v času sodnega postopka lahko preprečil možnost kasnejše izpolnitve pravnomočne odločbe.
konkretiziranost pritožbe - kontradiktornost pritožbenega postopka - učinki pogodbe, ki jo sklene neupravičena oseba - konkludentno ravnanje zastopanega
Pritožbeno sodišče ni tisto, ki bi si moralo samo iskati navedbe iz pritožbe zoper prejšnjo sodbo, ki naj bi jih upoštevalo, saj takšnih pooblastil nima in jih ne more imeti, ker bi s tem prekršilo načelo kontradiktornosti v postopku, saj nasprotna stranka, ki ima pravico do odgovora na pritožbo, ne more vedeti, katere pritožbene navedbe bo pritožbeno sodišče upoštevalo in se glede njih ne more izjasniti. Prav zato mora pritožba biti konkretizirana, s čimer se omogoči nasprotni stranki konkretno izjasnitev o pritožbenih navedbah, pritožbeno sodišče pa nato odloča o konkretnih izjavah strank v postopku. Zgolj pavšalne pritožbene navedbe, kar sklicevanje na pritožbo, o kateri je že bilo odločeno, so, ne morejo biti predmet odločanja pritožbenega sodišča. Drži, da pogodba, ki jo sklene „falsus procurator“, ne zavezuje neupravičeno zastopanega, če je ta ne odobri. Toda voljo za odobritev posla ni nujno, da je podana z izrecno izjavo zastopanega, temveč lahko to voljo zastopani izrazi s konkludentnim ravnanjem, tako da od nasprotne stranke zahteva, da izpolnitev po pogodbi opravi. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da do zaključka del tožena stranka ni nikoli izpostavljala, da je pogodba ne zavezuje, ker jo je sklenila neupravičena oseba in ko je temu tako, potem je v takšni situaciji edino pravilen materialno pravni zaključek, da je gradbena pogodba bila odobrena s strani tožene stranke s konkludentnim ravnanjem in zato se šteje za sklenjeno in veljavno.
povrnitev nepremoženjske škode – temelj odškodninske odgovornosti – minimalno trčenje dveh vozil – vzročna zveza
Sodna praksa je v podobnih škodnih primerih, kjer so bile zatrjevane nihanje poškodbe vratne hrbtenice lažje stopnje pri minimalnih trčenjih vozil, zavzela stališče, da najprej izvedenec cestnoprometne stroke izračuna sile, ki so pri trčenju delovale na telo oškodovanca, nato pa izvedenec medicinske stroke poda mnenje o tem, ali in kakšne poškodbe so takšne sile lahko pustile na telesu oškodovanca.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085203
ZFPPod člen 5, 7, 7/1, 12, 12/2, 19, 19/1, 19/2. ZFPPIPP člen 12, 12/2, 19, 19/1, 19/1-2. OZ člen 352, 352/1, 352/2. ZPPSL člen 2, 2/1. ZPP člen 212, 227, 285.
odškodninska odgovornost uprave po ZFPPod - predpostavke - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - opustitev predloga za začetek ustreznega postopka - nelikvidnost - protipravnost - vzročna zveza - domneva vzročne zveze - škoda - domneva višine škode - materialno procesno vodstvo
Škoda, ki nastane upnikom, je v tem, da v stečajnem postopku niso dosegli polnega poplačila terjatev iz stečajne mase. Nastanek te škode pa pred začetkom stečajnega postopka že pojmovno ni mogoč.
Domnevo vzročne zveze člani uprave izpodbijejo s tem, da dokažejo, da vzrok za škodo niso protipravna ravnanja uprave iz prvega odstavka 19. člena ZFPPod, temveč da je škoda nastala zaradi drugih vzrokov, ki jih uprava ni mogla preprečiti niti se izogniti njihovim škodljivim posledicam. Kasneje imenovana uprava pa za protipravna ravnanja prejšnje uprave ne odgovarja.
solastna stvar – neupravičena uporaba – dejansko stanje – dokazovanje – uporabnina
Zgolj dejstvo, da solastnik solastne stvari ne uporablja, ne zadošča, ampak mora oškodovanec izkazati, da je želel uporabljati solastno stvar in da mu je kršitelj to uporabo preprečeval, česar tožnica ni uspela izkazati. Izpovedala je, da ji uporaba stanovanja ni bila onemogočena in da ji vstop ni bil prepovedan, poleg tega je imela ključe in s tem možnost dostopa do stanovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0086066
OZ člen 198. ZPP člen 214, 286, 311, 337. SPZ člen 66.
uporabnina - skupno premoženje - delež na skupnem premoženju - prikrajšanje - onemogočanje souporabe - nedovoljene pritožbene novote - prekluzija - zapadlost
Toženčevo izpostavljanje, da sam živi v vikendu šele od avgusta leta 2013 dalje, za odločitev o tožbenem zahtevku ni bistveno. Ker slednji trditev tožnice, da ji je kot solastnici v celotnem (s tožbo zajetem) obdobju souporabo (soposest) vikenda onemogočil, v postopku na prvi stopnji nikoli ni ustrezno prerekal, okoliščina, za kakšen namen točno je tega v relevantnem obdobju uporabljal, ni odločilna.
Tožnici je moč uporabnino za vikend in leseno lopo (v mesečni višini, ki jo ugotavlja sodišče prve stopnje) prisoditi le glede zneskov, ki so zapadli do konca glavne obravnave. Kar je iz naslova uporabnine za omenjeni bivalni vikend in leseno lopo tožnica zahtevala po tem datumu, pa je treba kot neutemeljeno zavrniti.
OZ člen 349, 349/1, 356, 365, 369, 369/5, 395, 407, 1034, 1034/3.
plačilo iste obveznosti iz naslova solidarnega poroštva - zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja - judikatna terjatev - solidarna obveznost
V tem postopku tožnica terja plačilo iste obveznosti iz naslova njegovega solidarnega poroštva.
Z vložitvijo predloga za izvršbo zoper glavnega dolžnika 25. 2. 2011 je bilo zastaranje terjatve pretrgano tudi nasproti poroku - tožencu. Sodišče je dovolilo izvršbo s sklepom o izvršbi, ki je postal pravnomočen 23. 3. 2011. Z dne 23. 10. 2012 pravnomočnim sklepom pa je bil izvršilni postopek ustavljen. To pomeni, da je zastaranje začelo znova teči 24. 10. 2012. Do vložitve predloga za izvršbo zoper toženca 27. 2. 2015 torej ni potekel ne 10 letni zastaralni rok, ki velja za judikatno terjatev, niti splošni 3 letni zastaralni rok.
Toženčev vstop v stanovanje 4. 5. 2015, menjava ključavnice na vhodnih vratih, odstranitev oblačil, obutve, računalnika, televizije in osebnih stvari drugega tožnika in njegove partnerke, so tipična motilna ravnanja, pred katerimi ščitijo določila SPZ o posestnem varstvu. Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da sta tožnika bila posestnika spornega stanovanja v času motilnega dogodka, da je posest motil toženec, tožba pa je bila vložena pravočasno, je tožbenemu zahtevku utemeljeno ugodilo.
Temeljni smoter postopka za delitev solastnih stvari je v prenehanju solastnine. Sodna praksa sicer dopušča tudi drugačne rešitve, tako da na delu nepremičnin še vedno ostane ali se na novo oblikuje solastnina, vendar le, kadar je podano soglasje solastnikov, ki ostanejo v takšni skupnosti. V obravnavanem primeru soglasja očitno ni, pritožnika pa tudi nista pojasnila, kateri naj bi bili tisti "drugi opravičeni razlogi", ki bi takšno soglasje solastnikov morebiti lahko nadomestili.