OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086098
OZ člen 569. ZMZPP člen 19, 20. 48, 52, 94 – 103. ZPP člen 8, 29, 287, 339, 339/2, 339/2-8.
posojilna pogodba – izvedba dokazov – zavrnitev dokaznih predlogov – vnaprejšnja dokazna ocena – kršitev načela kontradiktornosti – uporaba tujega prava – uporaba albanskega prava – res iudicata – pristojnost v zadevah z mednarodnim elementom – priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb – potrditev neposredne izvršljivosti
Sodišče ni dolžno izvesti dokaza le v primeru, če za njegovo zavrnitev obstajajo upravičeni razlogi. Med ostalim sodišče ni dolžno izvesti predlaganih dokazov za ugotovitev dejstva, ki je že dokazano. V konkretnem primeru pa upravičen razlog za zavrnitev dokaznih predlogov, ki jih je pritožnik substancirano predlagal za dokazovanje pravno relevantnih dejstev, ne more biti ugotovitev nasprotnega na podlagi izvedbe in ocene drugih dokazov.
Zapis v pogodbi, da stranki pogodbo sklepata na podlagi določb albanskega zakonika, sicer močno indicira dogovor o izbiri tega tujega prava za ta pravni posel. Prvostopenjske sodišče je sicer pravilno navedlo, da velja domneva, da je z razmerjem najtesneje povezano pravo države, v kateri ima toženec stalno prebivališče. A ta domneva velja le v primeru, če ni posebnih okoliščin primera, ki napotujejo na drugo pravo. Takšne okoliščine so vendarle podane že s tem, ko sta pravdni stranki sporno pogodbeno razmerje in posojilno pogodbo sklepali v Republiki Albaniji, pred albansko notarsko in ob uporabi albanskega prava, posojeni zneski pa naj bi bili po trditvah tožnika vsaj v pretežnem delu porabljeni za nakup nepremičnin v tej državi. Vse navedeno kaže na uporabo tujega prava.
Odgovornost za kršitev, za katero je dogovorjena pogodbena kazen, ima pravno naravo pogodbene odškodninske odgovornosti, zato se odgovornost tožene stranke za kršitev domneva, ta pa se lahko razbremeni odgovornosti, če dokaže, da je prišlo do kršitve zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogla preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti.
V konkretnem primeru je bila tožeča stranka glavni izvajalec in je samostojno organizirala gradnjo s podizvajalci. V podizvajalski Pogodbi sta stranki dogovorili pogodbeno kazen. Predmet tožbenega zahtevka je torej plačilo pogodbene kazni zaradi neizpolnitve pogodbenih obveznosti tožene stranke kot podizvajalca. Vprašanje, ali je investitor od tožeče stranke kot glavnega izvajalca del zahteval plačilo pogodbene kazni, za obravnavano zadevo zato ni relevantna, nasprotni pritožbeni očitki pa neutemeljeni.
Stranki s pogodbo izrazita voljo z namenom zase povzročiti nastop pravnih posledic. Vsebino konkretnih pravi, ki jih določita s sklenitvijo pogodbe (pogodbeno materialno pravo), zato sodišče ne ugotavlja po uradni dolžnosti temveč po pravilih, po katerih ugotavlja (pravno pomembna) sporna dejstva. Na pogodbeno materialno pravo pazi sodišče po uradni dolžnosti le, kolikor se stranke na njegovo uporabo jasno in določno opredeljeno pravočasno sklicujejo, česar tožena stranka ni storila, saj se je na pogodbeno določilo o ničnosti prvič sklicevala šele v pritožbi, kar pa je prepozno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0082742
ZKP člen 542. OZ člen 179.
odmera enotne odškodnine za pretrpljene duševne bolečine zaradi neutemeljeno odvzete prostosti - neupravičen pripor - pravni standard pravične denarne odškodnine
Prvo sodišče je z odmero enotne odškodnine za pretrpljene duševne bolečine zaradi neutemeljeno odvzete prostosti v višini 72.800,00 EUR pravilno izpolnilo pravni standard pravične denarne odškodnine iz 179. člena Obligacijskega zakonika. Na to kaže primerjava s prisojenimi odškodninami v podobnih primerih.
OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085219
OZ člen 480, 480/1. URS člen 23. EKČP člen 6. ZPP člen 112, 112/8.
pravice kupca – jamčevalni zahtevki – znižanje kupnine – materialni prekluzivni rok – prekluzija – pravočasna vložitev tožbe, vendar na nepristojno sodišče – izguba pravic – pravica do sodnega varstva – pravica do dostopa do sodišča
Po oceni višjega sodišča je stališče, kot ga je zavzelo sodišče prve stopnje, nesorazmerno z vidika ustavnih in konvencijskih pravic, predvsem 23. člena Ustave RS in 6. člena EKČP. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo nastop prekluzije in tožeči stranki onemogočilo celostno vsebinsko obravnavo zahtevka, čeprav je v predpisanem enoletnem roku s tožbo jasno izrazila voljo, da želi sodno varstvo svojih (civilnih) pravic. Drži sicer, da je tožbo vložila pred nepristojnim sodiščem. Vendar zakonodajalec v prvem odstavku 480. člena OZ ni predpisal, da bi moral kupec v roku enega leta vložiti tožbo pred pristojnim sodiščem. Določba prvega odstavka 480. člena OZ od kupca, če se želi izogniti nastopu prekluzije, zahteva (le), da zoper prodajalca najkasneje v roku enega leta uveljavlja sodno varstvo. Ta pogoja pa je bil v konkretnem primeru izpolnjen, zato po prepričanju višjega sodišča pravica tožeče stranke iz naslova uvelajvljanja stvarnih napak ni mogla ugasniti.
načelo stroge formalne legalitete - izvršilni naslov - izdaja izvršilnega naslova po začetku stečajnega postopka - dovoljenost izvršbe - obveznost stečajnega dolžnika
V konkretnem primeru je odločilnega pomena dejstvo, da je pravdno sodišče po tem, ko je bil nad tožečo stranko (sedaj dolžnik) 8. 4. 2011 začet stečajni postopek in je po razveljavitvi odločitve o pravdnih stroških (sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 212/2011 z dne 25. 5. 2011) ponovno odločalo o obveznosti njihovega povračila, kljub dejstvu, da je bila tožeča stranka v postopku stečaja, o pravdnih stroških odločilo tako, da je tožeči stranki (sedaj dolžnik) naložilo, da je dolžna toženim strankam (sedaj upniki) plačati 308.299,00 EUR pravdnih stroškov s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani VI Pg 1383/2009 z dne 12. 8. 2011 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 236/2012 z dne 10. 7. 2012). Glede na navedeno so upniki, ki razpolagajo s takim izvršilnim naslovom, ki je bil izdan po začetku stečajnega postopka, upravičeni izterjati to denarno terjatev tako kot ta glasi oziroma izhaja iz izvršilnega naslova. Skladno z načelom stroge formalne legalitete, ki je uzakonjeno v določbi 17. člena ZIZ, je namreč sodišče v izvršilnem postopku vezano na izvršilni naslov kot se ta glasi, zato ne more upniku prisoditi manj, več ali kaj drugega kot izhaja iz izvršilnega naslova, prav tako pa tudi ne more presojati pravilnosti in zakonitosti le-tega, ter vanj kakorkoli posegati. Ob pojasnjenem sodišče zato v izvršilnem postopku ne more posegati v takšen izvršilni naslov in ni pristojno presojati, ali bi morali upniki to terjatev prijaviti v stečajnem postopku oziroma ali gre za terjatev, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka. To bi dolžnik lahko uveljavljal v pravdnem postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov oziroma bi lahko bilo predmet presoje pravnih sredstev v pravdnem postopku.
Upoštevajoč razlagalno pravilo (argument) ”Lex generalis posterior non derogat legi speciali priori” lahko ugotovimo, da 13. člen ZS, kljub temu, da je kasnejši, spričo svoje splošne narave glede obstoja takšne dolžnosti sodišča v pravdnem postopku (oziroma točneje izpolnjenosti pogojev za njen nastop) ureditve iz tretjega odstavka 226. člena ZPP ne nadomešča.
upravičenja solastnika - zahtevek za plačilo uporabnine - uporaba solastne stvari preko svojega idealnega deleža - kršitev pravice solastnika - prikrajšanje - obogatitev - prostovoljna odpoved uporabi stanovanja
Po določbi prvega odstavka 66. člena Stvarnopravnega zakonika imajo solastniki pravico skupaj z drugimi solastniki uporabljati stvar sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršili pravice drugih solastnikov. Za zahtevek za plačilo uporabnine je potrebno izkazati, da je prišlo do kršitve pravice solastnika ter do njegovega prikrajšanja in obogatitve na drugi strani (198. člen Obligacijskega zakonika). Ker je prepričljivo ugotovljeno, da se je tožnik prostovoljno odpovedal uporabi stanovanja, zaradi privolitve v neuporabo ne more biti prikrajšan. Zgolj dejstvo, da solastnik nepremičnine ne uporablja, po stališču sodne prakse, ne zadošča za utemeljenost zahtevka za plačilo uporabnine.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00002791
ZKP člen 270, 270/2, 276, 276/2, 277, 277/1, 284, 284/1. KZ-1 člen 228, 228/1.
ugovor zoper obtožnico - formalni preizkus obtožnega akta - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - kaznivo dejanje poslovne goljufije - opis kaznivega dejanja - preslepitveni namen
Presoja, ali je dejanje, ki je predmet obtožbe, kaznivo dejanje, je predmet tako imenovanega vsebinskega ali materialnega preizkusa, ki ga v fazi obtožnega postopka (XIX. poglavje ZKP) lahko opravi le zunajobravnavni senat, ko odloča o ugovoru ali o zahtevi predsednika senata po 284. členu ZKP.
V opisu dejanja poslovne goljufije navedeno kasnejše ravnanje obdolženca sicer lahko kaže na obstoj njegovega že prvotnega preslepitvenega namena pri izvajanju pogodbe, vendar le, v kolikor je v opisu tudi ta konkretiziran; ne more pa obdolženčevo kasnejše ravnanje nadomestiti izostalega opisa njegovega preslepitvenega namena pri izvajanju pogodbe.
ZPP člen 154. OZ člen 190, 190/2, 191. ZPP člen 184, 184/2, 184/3, 362, 362/2.
upravnik – sprememba tožbe – povišanje zahtevka – objektivna kumulacija – neupravičena obogatitev – stroški postopka – zahtevek na dveh različnih pravnih podlagah – načelo uspeha
Če pride do prehoda premoženja tožeče stranke na toženo stranko ali pa do kakšne pridobitve koristi tožene stranke na podlagi pravnega temelja, o neupravičeni obogatitvi ni mogoče govoriti. Zato je zmotno pritožbeno stališče, da toliko časa, dokler ključ delitve ne bo dogovorjen, tožeča stranka na podlagi 191. člena OZ od tožene stranke ne more postavljati nobenih zahtevkov.
Tožeči stranki pripada za fotokopije 10 krat po 0,15 EUR, to je 1,5 EUR, ne pa toliko, kot je zahtevala v stroškovniku. Na primarni pravni podlagi, h kateri je predložila številne priloge, namreč v pravdi ni uspela. Torej je upravičena le do stroškov, povezanih s pravno podlago, s katero je bila v pravdi uspešna.
Sodišče prve stopnje sodbe je pravilno ugotovilo, da na kraju prometne nesreče niso obstajali stalni in intenzivni prehodi divjadi preko ceste in zato pravilno zaključilo, da tožena stranka ni bila dolžna ukrepati v smeri postavitev prometnih znakov, zaščitnih ograj ali preprek. Škoda tožnika tako ni nastala po krivdi tožene stranke, zato je njen tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
objektivna odškodninska odgovornost - izvajanje gradbenih del - povečano tveganje za nastanek škode - ugovor pasivne legitimacije - naročnik izvedbe gradbenih del
Trditve o nastanku škode zaradi delovanja močnih sil in vibracij pri izvajanja gradbenih del, nakazujejo na objektivno odškodninsko odgovornost po drugem odstavku 131. člena OZ. Izvajanje gradbenih del na nepremičnini namreč praviloma predstavlja delovanje s povečanim tveganjem za nastanek škode.
Glede na določila ZGO-1 in v izpodbijani sodbi ugotovljena dejstva, je zaključek o zgrešeni pasivni legitimaciji materialnopravno zmoten. Prvotožena stranka je pasivno legitimirana kot naročnik na podlagi določb 187. člena OZ.
pogodba o tekočem računu – kreditna pogodba – limit – prekoračitev limita – zakonske zamudne obresti – prepoved ultra alterum tantum – odmera stroškov pravdnega postopka – izvršilni stroški – načelo uspeha v pravdi – končni uspeh
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da banka toži toženca zaradi neporavnanega limita na tekočem računu po določbi ZOR, člen 1052. Gre za posebno pravno podlago, zato je neutemeljena trditev pritožbe, vendar se sodišče ni opredelilo, ali je šlo za stanje na tekočem računu ali kreditno pogodbo.
Poroštvena pogodba zavezuje poroka le, če da poroštveno izjavo pisno. Predpisani obličnosti je zadoščeno, kadar sta v pisni obliki dana izjava poroka, da bo izpolnil obveznost glavnega dolžnika, in če je identificirana obveznost glavnega dolžnika.
Toženec ne more uspešno ugovarjati, da je bila njegova poroštvena izjava namenjena zavarovanju nekega drugega posla in ne tistega, ki izhaja iz pisne poroštvene izjave, niti da je njegova obveznost prenehala že, ko je bil ta (drugi) posel izpolnjen. Temeljna značilnost poroštva je namreč njegova akcesornost v razmerju do zavarovane obveznosti. Skladno s tem ni mogoče nove ali druge obveznosti zavarovati z obstoječim poroštvom.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa – dodatek h kreditni pogodbi – zvišanje pribitka – načelo stroge formalne legalitete
Dodatek h kreditni pogodbi, ki je zvišal pribitek k fiksnemu delu obrestne mere, ni sklenjen v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, v izvršilnem postopku pa je mogoče izvršiti le terjatev, kot izhaja iz izvršilnega naslova. Upnik zato ne izkazuje obstoja izvršilnega naslova za tako visoke obrestne mere, kot jih je obračunal. Glede na napačno obračunane pogodbene obresti so bile te plačane v preveliki višini, na ta račun v premajhni višini glavnica, posledično pa so bile tudi zamudne obresti obračunane od prevelike glavnice. V danem primeru ne gre za to, da upnik do plačila obresti po takšnih obrestnih merah v nobenem primeru ne bi bil upravičen, temveč za to, da jih ne more uveljavljati v tem izvršilnem postopku, ki teče na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, saj zanje nima izvršilnega naslova.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - dobra vera glede posesti spornega dela nepremičnine - posest dela nepremičnine - vidna posest - raziskovalna dolžnost
Raziskovalna dolžnost, ki bi zemljiškoknjižnega lastnika obvezovala k temu, da posebej raziskuje oziroma spremlja, kdo in kako uporablja obsežen gozd, ne obstaja.
Kljub temu, da gre v spornem primeru za gozdno parcelo, morajo biti znaki posesti gozda jasni in navzven vidni, saj ni mogoče zahtevati, da zemljiškoknjižni lastnik svoj pravni položaj nenehno preverja (če za to nima razloga). Čeprav bi torej sledili navedbam v pritožbi, da je tožnik izvrševanje posestnih dejanj v spornem obdobju prilagodil vrsti zemljišča (ki se je iz travnika spremenil v gozd), navedena posestna dejanja po oceni pritožbenega sodišča ne zadostujejo za dokaz posesti spornega dela nepremičnine, še posebej ne v primeru občasne sečnje in pobiranja dračja v obsežnem gozdu.
Tožnika nista preverjala izmer svoje parcele in tudi nista predlagala geodetske odmere, ki bi lahko potrdila njuno domnevo o obsegu zemljišča, ki sta ga pridobila.
URS člen 31. KZ-1C člen 72, 72/1, 324, 324/1, 324/1-3, 324/3, 324/4.
nevarna vožnja v cestnem prometu - odvzem vozniškega dovoljenja - okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari
Da je bil obdolženec torej že obravnavan in kaznovan v postopku o prekršku za ravnanja, ki temeljijo na istem historičnem dogodku, kot kaznivo dejanje, ki se v obravnavanem kazenskem postopku očita obdolžencu na podlagi obtožnice. Navedeno pa bi utegnilo pomeniti, da je bil obdolženec dvakrat obravnavan in tudi kaznovan za isto ravnanje.
denacionalizacijski upravičenci – agrarna skupnost kot denacionalizacijski upravičenec – odškodnina – stvarna legitimacija člana agrarne skupnosti – predhodno vprašanje – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – nesklepčnost tožbe – javna listina
Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je bila trditvena podlaga tožeče stranke glede upravičenosti članov agrarne skupnosti do odškodnine pomanjkljiva. V trditveni podlagi tožeča stranka ni določno (poimensko) navedla, kdo so bili člani nekdanje agrarne skupnosti v času, ko jim je bilo premoženje odvzeto, prav tako ni določno (poimensko) navedla, kdo so bili člani ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti v času do 30. 6. 2001 (navedla ni niti tega, kdo so njeni člani, kaj šele, da bi pojasnila, katere osebe so se vanjo včlanile do relevantnega datuma).
ZST-1 člen 1, 1/3, 16, 18, 18/5, 34a, 34a/1, 34a/3. ZPP člen 39.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - napačno odmerjena sodna taksa - obseg plačila takse za pravna sredstva - izpodbijani del odločbe - takse glede na vrednost spornega predmeta - pravdni stroški
Iz petega odstavka 18. člena ZST-1 izhaja, da se v primeru, ko se s pravnim sredstvom odločba deloma izpodbija, kot podlaga za plačilo takse za pravno sredstvo vzame le vrednost izpodbijanega dela.