ZIZ člen 38, 38c, 222, 223. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 116, 116/6.
stroški izvršitelja – izpraznitev in izročitev nepremičnine – stroški hrambe in prodaje stvari, odstranjenih iz prodane in izročene nepremičnine
ZIZ posebej ureja vprašanje stroškov hrambe in prodaje premičnin, odstranjenih iz izpraznjene in izročene nepremičnine, in se glede teh stroškov ne uporabljajo splošne določbe 38. člena in 38.c člena ZIZ, kolikor urejajo stroškovno razmerje med izvršiteljem in upnikom.
S tem ko je nepremičnina izpraznjena in izročena upniku, je v razmerju do njega izvršilni postopek končan. Zato je tudi v 222. in 223. členu ZIZ posebej določeno, da stroški hrambe in prodaje premičnin, ki so bile odstranjene iz nepremičnine, bremenijo neposredno dolžnika. Stališče o neposrednosti stroškovnega razmerja med izvršiteljem in dolžnikom utemeljuje ureditev (na katero se tudi sklicuje pritožnica), da sodišče dovoli prodajo stvari na dolžnikove stroške po uradni dolžnosti, in ne na predlog upnika.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - zagovor
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da tožena stranka ni dokazala utemeljenega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz 2. točke prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Tožnica namreč ni neutemeljeno odklonila dela pri drugem uporabniku, saj ji delo pri drugem uporabniku nikoli ni bilo odrejeno oziroma, k drugemu uporabniku nikoli ni bila napotena.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00000505
ZObr člen 93, 93/4, 93/6.. ZSSloV člen 61, 61/1.. ZDR člen 184, 184/1.. OZ člen 131, 131/1, 171, 179.
odpravnina - vojak - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda
Tožnik je zahteval plačilo odpravnine po četrtem odstavku 93. člena ZObr, ker tožena stranka z njim ni podaljšala pogodbe o zaposlitvi iz zdravstvenih razlogov. Četrti odstavek 93. člena ZObr določa, da ima vojak pravico do odpravnine, če je delal v ministrstvu za obrambo najmanj deset let, pa pogodbe o zaposlitvi ne more podaljšati zaradi zdravstvenih ali drugih razlogov, ki niso posledica njegovega krivdnega ali drugega neustreznega ravnanja. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožniku pogodba ni bila podaljšana zaradi njegovih zdravstvenih razlogov. Le-te pa niso posledica tožnikovega krivdnega ali drugega neustreznega ravnanja. Zato je tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine utemeljen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023459
KZ člen 26, 26/1, 244, 244/1, 244/2. KZ-1 člen 240, 240/1, 240/2. ZKP člen 167, 167/2.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - enoosebna družba - storilec in oškodovanec v isti osebi - zahteva za preiskavo - obstoj utemeljenega suma - namen preiskave
Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, ki pravilno ugotavlja, da nesoglasje preiskovalne sodnice temelji na zmotnem stališču, da ni mogoče storiti kaznivega dejanja iz člena 244 KZ in zato tudi ne po členu 240 KZ-1 zato, ker ne more biti storilec in oškodovanec v isti osebi, če ima gospodarska družba le enega družbenika. Takšno stališče je namreč zmotno, saj ga ovrže novejša sodna praksa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki ima podlago tudi v Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1), kar pravilno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje v razlogih napadenega sklepa.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 48, 49, 51.
odmera nagrade in stroškov izvedencu - pisno izvedensko mnenje - obseg in zahtevnost opravljenega izvedenskega dela - neobrazložena priglasitev nagrade in stroškov - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih glede odmere nagrade oziroma stroškov po posameznih postavkah po višini
- Sodišče prve stopnje je zaključke o nagradi za izvedensko mnenje sprejelo brez konkretnih razlogov, iz katerih bi bilo razvidno dejansko stanje in bi bil posledično možen materialni preizkus višine odmerjene nagrade.
- V izogib predložitvam nespecificiranih stroškovnikov s strani izvedencev, bi bilo smiselno že v sklepu o določitvi izvedenca, slednjega opozoriti, da se po izdelavi izvedenskega mnenja v predloženem stroškovniku določno in obrazloženo opredeli do vseh postavk zahtevane nagrade.
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/2. ZPP člen 2, 8. ZTLR člen 22. OZ člen 50.
zunajzakonska skupnost – skupno premoženje – dokazovanje – delež na skupnem premoženju – nova stvar – dokazna ocena – prosta presoja dokazov – simulirana pogodba
Glede na ugotovljena prispevanja tožnice in drugega toženca k izgradnji hiše, zlasti okoliščine, da je tožnica v izgradnjo vložila svoje zemljišče, drugi toženec pa je več zaslužil, pri čemer je tožnica skrbela za gospodinjstvo in skrbela za skupnega otroka, je sodišče prve stopnje pravilno na podlagi celovite ocene prispevkov razsodilo, da sta deleža tožnice in drugega toženca na skupnem premoženju enaka. Zato je utemeljeno zavrnilo tudi dokaz z izvedencem gradbene in finančne stroke, saj izračun deleža na skupnem premoženju ne predstavlja matematičnega izračuna, temveč gre za presojo in upoštevanje tudi drugih okoliščin, ki so prispevale k ohranitvi in povečanju skupnega premoženja, kot to določa določilo 59. člena ZZZDR, kar pa je sodišče prve stopnje pravilno in celovito upoštevalo.
URS člen 31. KZ-1C člen 72, 72/1, 324, 324/1, 324/1-3, 324/3, 324/4.
nevarna vožnja v cestnem prometu - odvzem vozniškega dovoljenja - okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari
Da je bil obdolženec torej že obravnavan in kaznovan v postopku o prekršku za ravnanja, ki temeljijo na istem historičnem dogodku, kot kaznivo dejanje, ki se v obravnavanem kazenskem postopku očita obdolžencu na podlagi obtožnice. Navedeno pa bi utegnilo pomeniti, da je bil obdolženec dvakrat obravnavan in tudi kaznovan za isto ravnanje.
prodajna pogodba – ničnost – ničnostni razlogi – zavrnitev dokaznega predloga – stranka – zaslišanje – pravica do izjave – trditveno in dokazno breme – substanciran dokaz – prekluzija
Dokazno breme je bilo na tožencih že na podlagi pravila, da mora dejstvo dokazovati tista stranka, ki ima lažji dostop do dokaza oziroma da je dokazno breme glede dejstev na tisti stranki, ki so ji v korist. Ker toženca nista želela pojasnjevati in dokazovati svojega finančnega stanja, je njuna trditev, da sta razpolagala z zadostnimi sredstvi za plačilo kupnine, ostala nedokazana.
pravica do popravka - pravica do odgovora - objava popravka - zahteva za objavo popravka pred tožbo - vsebina popravka - odklonitveni razlogi
Predmet sodnega varstva je lahko izključno objava povsem identičnega zahtevka, kot je bil predhodno neuspešno uveljavljan zoper urednika. Zato so meje upoštevnega dejanskega stanja določene že z zahtevkom odgovornemu uredniku, predmet sodnega odločanja pa je izključno utemeljenost zavrnitve oziroma neobjave zahtevka, kakršen je bil predhodno uveljavljan.
Vsi zakonski pogoji za objavo popravka morajo biti podani glede vseh posameznih delov in zahtevanega popravka kot celote, zato zahtevka ni mogoče razstaviti na tiste dele, ki določbam ZMed ustrezajo in na tiste dele, ki mu ne. Obstoj odklonitvenega razloga glede posameznega dela tako povzroči upravičeno zavrnitev objave.
Za zavarovanje s predhodno odredbo zadošča, da upnik do standarda verjetnosti izkaže objektivno nevarnost, da obstojijo take okoliščine, iz katerih utegne izhajati otežena uveljavitev njegove terjatve. Tako stanje je lahko povzročeno bodisi s strani dolžnika (to je v tem primeru) bodisi je posledica zunanjih (objektivnih) okoliščin.
Četudi drži, da naj bi za dolžnikom stal en izmed največjih upravljavskih skladov, ki mu naj bi zagotovil sodelovanje v zgoraj navedenem obsegu in obliki, to do stopnje verjetnosti še ne zagotavlja, da se bo upnik, v primeru, če do plačila obveznosti pravočasno ne bo prišlo, lahko poplačal v izvršilnem postopku. Bistvo zavarovanja s predhodno odredbo je prav v tem, da se upniku zavaruje poplačilo v bodočem izvršilnem postopku. Morebitni obstoj Commitment letter in moč omenjenega sklada sama po sebi še ne zagotavljata, da se bo upnik v bodoči izvršbi lahko poplačal brez zavarovanja s predhodno odredbo, pri čemer ni sporno, da oba že oblikovana alternativna investicijska sklada še nista začela poslovati.
Že obstoječe zavarovanje upnikove terjatve ne kaže, da bo poplačilo upnikove terjatve v bodoče verjetno prav iz že danega zavarovanja. Gre namreč za zavarovanja na terjatvi, ki jo ima dolžnik do družbe C. d.o.o. - v stečaju v višini 1.087.475,60 EUR, ki je v stečajnem postopku dokončno priznana in tudi zavarovana z ločitveno pravico na terjatvi stečajnega dolžnik (C. d.o.o. - v stečaju) do družbe Z. d.d. - v stečaju. Povsem pravilno je sodišče prve stopnje štelo, da je uspešnost takega zavarovanja zelo vprašljiva. To je tako očitno, da tudi višjemu sodišču glede tega ni treba dodajati razlogov. Predvsem pa je bilo na dolžniku trditveno in dokazno breme o nasprotnem; da je bila terjatev v času izdaje sklepa o zavarovanju s predhodno odredbo dovolj zavarovana (2. točka prvega odstavka 264. člena ZIZ). Tega bremena ni zmogel. Pritožbeno stališče, da je upnik ob prevzemu zavarovanja vedel, kakšno zavarovanje sprejema (v smislu volenti non fit iniuria), torej ne more biti utemeljeno.
pogodba o tekočem računu – kreditna pogodba – limit – prekoračitev limita – zakonske zamudne obresti – prepoved ultra alterum tantum – odmera stroškov pravdnega postopka – izvršilni stroški – načelo uspeha v pravdi – končni uspeh
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da banka toži toženca zaradi neporavnanega limita na tekočem računu po določbi ZOR, člen 1052. Gre za posebno pravno podlago, zato je neutemeljena trditev pritožbe, vendar se sodišče ni opredelilo, ali je šlo za stanje na tekočem računu ali kreditno pogodbo.
upravičenja solastnika - zahtevek za plačilo uporabnine - uporaba solastne stvari preko svojega idealnega deleža - kršitev pravice solastnika - prikrajšanje - obogatitev - prostovoljna odpoved uporabi stanovanja
Po določbi prvega odstavka 66. člena Stvarnopravnega zakonika imajo solastniki pravico skupaj z drugimi solastniki uporabljati stvar sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršili pravice drugih solastnikov. Za zahtevek za plačilo uporabnine je potrebno izkazati, da je prišlo do kršitve pravice solastnika ter do njegovega prikrajšanja in obogatitve na drugi strani (198. člen Obligacijskega zakonika). Ker je prepričljivo ugotovljeno, da se je tožnik prostovoljno odpovedal uporabi stanovanja, zaradi privolitve v neuporabo ne more biti prikrajšan. Zgolj dejstvo, da solastnik nepremičnine ne uporablja, po stališču sodne prakse, ne zadošča za utemeljenost zahtevka za plačilo uporabnine.
tožba na nedopustnost izvršbe - izkazanost pravice, ki preprečuje izvršbo
Tožeča stranka ni uspela verjetno izkazati, da bi na zarubljenih premičninah imela pravico, ki bi preprečevala izvršbo. Sodišče prve stopnje je pravilno in ustrezno pojasnilo, da tožeča stranka sploh ni konkretizirano in določno pojasnila ter opredelila, s katerim izmed predloženih računov in njim priloženim zapisnikom je kupila posamezen stroj. Utemeljeno je pritrdilo toženi stranki, da zaključek, da ne gre za iste stvari, izhaja tudi iz primerjave vrednosti posameznih strojev po predloženih računih in s strani izvršitelja ocenjenih vrednosti zarubljenih stvari. Prvostopenjsko sodišče je pravilno zaključilo, da gre pri pogodbi o hrambi za fiktivno pogodbo.
prijava terjatve v stečajni postopek - občasne dajatve - terjatev poroka do glavnega dolžnika
Po splošnem pravilu, določenem v 252. členu ZFPPIPP, pravne posledice stečajnega postopka nastanejo za vse terjatve upnikov, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, tudi za še ne zapadle terjatve in te je po določilu prvega odstavka 296. člena ZFPPIPP tudi potrebno prijaviti v stečajnem postopku. Takšna je tudi obravnavana terjatev. Gre za terjatev občasnih dajatev - obrokov s katerimi se v enakih, vnaprej določenih občasnih zneskih, odplačujejo glavnica in obresti. Takšne občasne denarne terjatve do stečajnega dolžnika pa se z začetkom stečajnega postopka tudi pretvorijo v enkratno denarno terjatev (člen 254 OZ). To terjatev je torej upnik skladno z določbo prvega odstavka 296. člena ZFPPIPP moral prijaviti v stečajni postopek, saj bi sicer njegova terjatev do stečajnega dolžnika, v tem primeru poroka, prenehala. Po citirani določbi morajo upniki v stečajnem postopku prijaviti vse svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, razen tistih, za katere zakon določa, da se ne prijavijo. Stališče tožeče stranke, da tožena stranka ni bila upravičena zahtevati izpolnitve od poroka, ker da terjatev še ni zapadla, je zato zgrešeno. Res je zapadlost porokove obveznosti odvisna od zapadlosti obveznosti glavnega dolžnika, kot ta izhaja iz sklenjene kreditne pogodbe. Tudi drži, da celotna obveznost iz naslova danega kredita do glavnega dolžnika še ni zapadla v plačilo, toda upoštevaje zgoraj navedeno določbo 254. člena in prvega odstavka 296. člena ZFPPIPP se je terjatev tožene stranke do stečajnega dolžnika pretvorila v enkratno terjatev, kot tako pa jo je v skladu z določbo 296. člena istega zakona tožena stranka priglasila v stečajni postopek in stečajni upravitelj stečajnega dolžnika jo je tudi utemeljeno priznal. Priznal jo je pod razveznim pogojem, ki se uresniči, če glavni dolžnik to terjatev v kakršnemkoli delu plača.
Upoštevajoč razlagalno pravilo (argument) ”Lex generalis posterior non derogat legi speciali priori” lahko ugotovimo, da 13. člen ZS, kljub temu, da je kasnejši, spričo svoje splošne narave glede obstoja takšne dolžnosti sodišča v pravdnem postopku (oziroma točneje izpolnjenosti pogojev za njen nastop) ureditve iz tretjega odstavka 226. člena ZPP ne nadomešča.
smrt stranke tekom postopka - pravni naslednik - sklenjen dedni dogovor med dediči glede spornega premoženja - aktivna legitimacija
Tožnik je tekom postopka umrl. Njegova pravna naslednica je zahtevala, da se celoten znesek odškodnine oz. neplačanih stroškov izplača le njej. Dediča sta sklenila dedni dogovor že tudi glede premoženja, ki ga je v tem postopku uveljavljal njun pravni prednik. Glede na sklenjeni dedni dogovor pa je edina dedinja prva tožnica, zato je tudi zahtevek postavljen pravilno.
prosto urejanje obligacijskih razmerij - splošni pogoji - plačilo premij iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja - kritje razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev iz proračuna - uspeh strank v pravdi - stroški postopka - notifikacijska dolžnost
Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahtevka za plačilo premij iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ter posledično za plačilo zamudnih obresti in stroškov opominjanja, je pravilna, saj je bila toženka upravičena do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev za vtoževano obdobje na podlagi odločb CSD in tako ni bila zavezana k plačevanju tekočih premij za dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
Toženkina opustitev notifikacijske dolžnosti iz 17. člena SPD-06 ne spremeni dejstva, da tožnica v pravdi ni uspela, zato ji toženka ni dolžna povrniti pravdnih stroškov.
ZFPPIPP člen 78, 78/2, 78/2-2, 80, 80/2, 80/3, 80/3-1, 142, 142/1, 142/1-3. ZDru-1 člen 5, 8, 13, 13/3.
prisilna poravnava – imenovanje članov upniškega odbora – presoja pritožbeno uveljavljane prirejenosti terjatve – ovire za imenovanje člana upniškega odbora
Sodišče pri imenovanju članov upniškega odbora ni dolžno preizkušati, ali so podatki v seznamu dolžnika o imetnikih navadnih terjatev in višini le-teh pravilni.
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti – posredni oškodovanec – odmera višine odškodnine
Tožnik je v obdobju, ko si njegovi vrstniki ustvarjajo družino in zaživijo polno samostojno življenje, tožniku pa je to zaradi skrbi za invalidnega očeta in njegovega nezaupanja do drugih oseb močno oteženo. Zato je po oceni pritožbenega sodišča odškodnina v višini 22 povprečnih neto plač ustrezna satisfakcija za duševno trpljenje zaradi očetove težke invalidnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086237
KZ-1 člen 307, 307/1, 307/2. ZKP člen 76, 76/3, 169, 169/7.
nedovoljen promet orožja ali eksploziva - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - zaslišanje osumljenca - zahteva za preiskavo - formalni preizkus zahteve - materialni preizkus zahteve
Abstraktni zakonski znaki kaznivega dejanja morajo biti v opisu dejanja konkretizirani. Ni pomembno, ali so abstraktni zakonski znaki sploh navedeni, pomembno je, da abstraktni zakonski znaki kaznivega dejanja izhajajo iz konkretiziranega opisa osumljenčevega ravnanja.
Čeprav je pomen besed „posredovanje“ in „izvoziti“ jasen, ne gre za zakonska znaka, ki sta dovolj določno opredeljena že v zakonu. V konkretnem opisu kaznivega dejanja je potrebno navesti konkretna osumljenčeva ravnanja, zaznana v zunanjem svetu, s katerimi naj bi storilec izpolnil navedena zakonska znaka.