Na podlagi ugotovitve, da tožena stranka ni izplačala dogovorjenih zneskov mesečne plače in drugih prejemkov skladno s pogodbo o zaposlitvi, je tožbeni zahtevek za plačilo neizplačane plače utemeljen ne glede na dejstvo, da tožnik ni bistveno prispeval k rezultatom tožene stranke, saj iz pogodbe o zaposlitvi ne izhaja, da bi bil dogovorjeni mesečni znesek odvisen od dejanskega dela.
KZ člen 14, 253, 253/1, 14, 253, 253/1. ZKP člen 386, 386.
dejanje majhnega pomena
Pritožbeni razlog kršitve kazenskega zakona pritožba uveljavlja iz 1. točke 372. člena ZKP, saj zatrjuje, da v ravnanju obdolženca niso podani znaki očitanega mu kaznivega dejanja, če pa je obdolženec očitano dejanje storil, pa je izključena njegova protipravnost, ker so podane okoliščine, ki po določbi 14. člena KZ izključujejo obstoj kaznivega dejanja. Pritožba pa nima prav. Dejanje, ki je opisano v izreku izpodbijane sodbe, ima prav vse znake kaznivega dejanja izdaje nekritega čeka po prvem odstavku 253. člena KZ, samo obdolženčevo ravnanje pa tudi ni moč opredeliti kot dejanje majhnega pomena iz 14. člena KZ, saj ni zadoščeno niti objektivnim in ne subjektivnim merilom. Obdolženec je obravnavano kaznivo dejanje storil z visoko stopnjo kazenske odgovornosti, torej direktnim naklepom, v času, ko je dal v promet ček, je bil v finančnih težavah, kasneje ko njegova firma ni več poslovala, pa kljub temu, da je imel denar in vrednejše avtomobile, ni poplačal dolga, ampak je to storil šele v letošnjem letu, kar pomeni, da so za oškodovano podjetje nastale tudi škodljive posledice. Vse te okoliščine preprečujejo zaključek, da je obdolženčevo dejanje majhnega pomena, uveljavljani pritožbeni razlog kršitve kazenskega zakona pa zato ni podan.
Določilo 9. člena ZST je treba razumeti tako, da pravica zahtevati plačilo sodne takse zastara v dveh letih po preteku leta, v katerem bi bilo treba takso plačati, razen če je bilo zastaranje prekinjeno. Zastaranje je prekinjeno z vsakim uradnim dejanjem pristojnega organa, katerega namen je plačilo oziroma izterjava takse, vendar tudi v tem primeru nastopi zastaranje, ko potečejo štiri leta od nastanka taksne obveznosti. Iz navedenega izhaja, da je štiriletni zastaralni rok le skrajni (torej absolutni) rok, v katerem je še dopustna izterjava sodne takse, medtem ko mora biti aktivno ravnanje sodišča v smeri izterjave sodne takse podano v dveh letih po preteku leta, v katerem je taksna obveznost nastala, da ne pride do njenega zastaranja.
KZ člen 62, 62/1, 62/1-6, 62, 62/1, 62/1-6. ZKP člen 498, 498/3, 498, 498/3.
odvzem pri storitvi kaznivega dejanja uporabljenih predmetov
Po 3. odst. 498. člena ZKP se lahko s sklepom odvzamejo predmeti, ko je v zakonu določen obvezen odvzem predmetov (ne glede na to, ali so last obdolženca ali druge osebe), ne pa tudi, če je odvzem zgolj fakultativen. V primeru fakultativnega odvzema pa je potrebno uporabiti določbe 69. člena KZ, saj pomeni odvzem predmetov varnostni ukrep po 6. točki 1. odst. 62. člena KZ. Po 1. odst. 498. člena ZKP pa je mogoč fakultativen odvzem predmetov, če je nevarno, da bi bili uporabljeni za kaznivo dejanje ali če to zahtevajo koristi splošne varnosti ali razlogi morale.
ZOR člen 366, 374, 387, 366, 374, 387. ZM člen 29, 29/2, 31, 29, 29/2, 31. ZPP člen 189, 189.
bianco menica - res iudicata - oblika, potrebna za pripoznavo zastaranega dolga - pooblastilo za izpolnitev bianco menice
V prvotni pravdi, sta bili pravdni stranki res enaki, vendar pa je tožeča stranka uveljavljala svojo terjatev na podlagi popolnoma drugega temelja, zahtevala je vračilo posojila iz naslova posojilnih pogodb, toženec pa je tam nastopal kot pravni naslednik posojilojemalca (družbenik izbrisane družbe). V predmetnem sporu pa tožeča stranka utemeljuje svoj tožbeni zahtevek na podlagi menične obveznosti toženca kot avalista, zato ne gre za istovrstni tožbeni zahtevek, saj menične obveznosti ni mogoče enačiti z obveznostjo iz naslova posojilnih pogodb, pa četudi je bila menica izdana prav za zavarovanje izpolnitve obveznosti iz posojilnih pogodb.
Sodišče prve stopnje je pri presojanju vsebine pooblastila in s strani toženca zatrjevane nepravilne izpolnitve bianco menice pravilno uporabilo stališče sodne prakse, da mora upnik v primeru, ko ni izrecnega dogovora med upnikom in dolžnikom, bianco menico izpolniti skladno s pogoji in roki odplačil iz temeljnega posla (načelno mnenje zvezne seje, 1981).
Glede izvršljivosti začasnih odredb velja 4. odstavek 19. člena ZIZ, po katerem sodišče izvršbo dovoli tudi na podlagi sodne odločbe, ki še ni pravnomočna, saj zakon (5. odstavek 9. člena ZIZ) določa, da pritožba ne zadrži njene izvršitve. Sodišče prve stopnje je zato pravilno na podlagi nepravnomočne začasne odredbe nadaljevalo postopek izvršbe. Tudi sedaj že izdana odločba o ugovoru zoper začasno odredbo ne more vplivati na drugačno odločitev, saj ta odločba še ni pravnomočna. Dokler izdana začasna odredba ni pravnomočno odpravljena, spremenjena ali razveljavljena, ni pogojev za ustavitev izvršbe (1. odstavek 76. člena ZIZ).
OZ člen 154, 154/3, 154/4, 186, 186/3, 154, 154/3, 154/4, 186, 186/3.
napačna materialna podlaga
Enako kot prvostopenjsko, tudi pritožbeno sodišče meni, da škode, ki jo je tožnica utrpela v prometni nezgodi, ni moč pripisati krivdi toženke (in tudi ne krivdi tožničinega sina, ki je upravljal tožničino vozilo). Pritožba pa utemeljeno opozarja, da v obravnavanem primeru pride v poštev določba 3. odst. 154. člena OZ, ki obravnava odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila v primeru, če za nesrečo ni kriv nobeden. V tem primeru odgovarjata imetnika po enakih delih razen, če pravičnost ne zahteva kaj drugega.
predhodno vprašanje - socialni spor - delovno dovoljenje - stalno prebivališče v RS
V socialnem sporu ni mogoče odločati o stalnem prebivališču in delovnem dovoljenju kot o predhodnem vprašanju, čeprav zavarovancu pristojno ministrstvo ni izdalo odločbe o stalnem prebivališču podlagi 8. tč. odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-246/02-28 z dne 3. aprila 2003 (Ur. l. RS, št. 36/2003) oz. zavod za zaposlovanje delovno dovoljenje.
KZ člen 126, 126/5, 126/5-1, 246, 126, 126/5, 126/5-1, 246.
gospodarska dejavnost - poneverba
Zbiranje sredstev ustanove, ustanovljene na podlagi Zakona o ustanovah, v splošno koristen namen ter upravljanje s temi sredstvi, ne predstavlja finančnega poslovanja v smislu gospodarske dejavnosti po 1. točki 5. odstavka 126. člena KZ.
ZPP člen 353, 353. ZPIZ-1 člen 430, 430/4. ZDSS-1 člen 82, 82/2, 82, 82/2.
zavarovanje - zavarovalna doba
Z uveljavitvijo novega ZPIZ-1, ko je s 1.1.2001 uvedeno obvezno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavarovance, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela oz. dela, ki jih po določeni starosti ni več mogoče uspešno opravljati, so se po prehodni zakonski določbi 1. odst. 430. člena sicer prenehali uporabljati predpisi o štetju zavarovalne dobe s povečanjem, razen za zavarovance, ki so ob uveljavitvi zakona delali na beneficiranih delovnih mestih in dopolnili 25 let (moški) oz. 23 let (ženske) pokojninske dobe.
Za zatečene delavce, ki so dopolnili predpisano pokojninsko dobo iz 4. odst. 430. člena ZPIZ-1, mora zavod še naprej uporabljati prej veljavne predpise o štetju zavarovalne dobe s povečanjem, vključno z ugotavljanjem delovnih mest po posebni komisiji, zato zahteve, vložene v letu 2002 za štetje zavarovalne dobe s povečanjem od 7.5.1998 dalje ne sme zavreči z utemeljitvijo, da je bila vložena po izteku roka, ko jih je bil še pristojen reševati.
Zamuda pritožbenega roka ima za posledico zavrženje pritožbe. Navedbe pritožnika, da je imel psihične težave, brez predloženih dokazil, ne morejo vplivati na pritožbeni rok.
priznanje lastninske pravice - nacionalizacija - upravni postopek - sodni postopek
Za nacionalizacijo na podlagi 7.a člena ZNZGP na območju bivše cone B je odločilen datum 8.10.1972, za prehod lastnine pa so pravno pomembne tudi odločbe upravnega organa, saj je bil prehod lastnine izveden le, če so bile v upravnem postopku ugotovljene predpostavke za nacionalizacijo po ZNZGP in le v takem primeru je bila nepremičnina nacionalizirana z dnem uveljavitve navedenega zakona.
nepravdni postopek za delitev solastnega premoženja - ustanovitev stvarne služnosti
Skladno s 1. odst. 125. člena ZNP sodišče v postopku za delitev stvari odloči po uradni dolžnosti tudi o ustanovitvi stvarne služnosti, če posamezni udeleženec dela stvari, ki so mu bile dodeljene, sploh ne more ali delno ne more uporabljati brez uporabe drugega dela razdeljene stvari.
Tožeča stranka je tako po presoji višjega sodišča upravičena le do pogodbenih obresti in sicer po obrestni meri, določeni v 3. odstavku 399. člena ZOR.
zapuščinski postopek - sklep o dedovanju - premoženje, ki spada v zapuščino
Sklep o dedovanju je zgolj ugotovitvena odločba in njegova vsebina mora izhajati iz ugotovitev zapuščinske obravnave in iz ugotovitev morebitnega pravdnega ali upravnega postopka oziroma iz odločitev, sprejetih v teh postopkih.
Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 57, 61, 61/2, 61/4.
plača - del plače iz naslova uspešnosti - skupinska delovna uspešnost - merila in kriteriji
Ker iz meril in kriterijev za ugotavljanje delovne uspešnosti, ki jih je sprejela tožena stranka, ni razvidno niti kolikšen delež plače predstavlja gibljivi del plače niti kako je od faktorja skupinske delovne uspešnosti izračunala negativno stimulacijo v odstotku, je znižanje plače nezakonito.
odredba o strokovnem pregledu udeležencu prometne nesreče
Glede namena zakonodajalca v določbi sedmega odstavka 122. člena ZVCP, ko je predpisal pri udeležencu prometne nesreče tudi odredbo o opravi strokovnega pregleda, gre očitno za cestnoprometne situacije, ko so udeleženci prometne nesreče poškodovani, v šoku oziroma, ko gre za kakršnekoli okoliščine, ki bi lahko vplivale na njihovo pravilno razumevanje odredbe o opravi preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom in samo pravilnostjo izvedbe tega postopka, kar je očitno tudi iz določbe sedmega odstavka 132. člena sedaj veljavnega ZVCP-1, ki je to v povezavi z določilom četrtega odstavka 133. člena istega zakona ustrezneje predpisal.
nagrada izvedencu - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem
Če se nasprotni udeleženec z izvedenskim mnenjem ne strinja še ne pomeni, da izvedenec naloge, ki mu jo je naložilo sodišče, ni opravil. Svoje nestrinjanje s cenitvijo bo lahko izrazil v nadaljnjem postopku odločanja o glavni stvari.
regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo - težko nadomestljiva škoda
Ker gre v predmetni zadevi za izdajo regulacijske začasne odredbe, ki je praktično identična s tožbenim zahtevkom, so pogoji za njeno izdajo še strožji, saj jo je mogoče izdati le v primeru še posebej utemeljene težko nadomestljive škode, zaradi preprečitve grozečega nasilja in ob sklicevanju na tehtanje neugodnih posledic, ne pa zaradi nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Vsaka gradnja prinaša določen hrup in prah, kar ni nenadomestljiva škoda, pa tudi morebitne nastale poškodbe se dajo sanirati.
izredna odpoved - odpoved pogodbe o zaposlitvi - izpolnitev obveznosti - odpovedni rok
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi (delavca) brez predhodnega pisnega opomina delodajalca na izpolnitev obveznosti in pisnega obvestila inšpektorja za delo skladno s 1. odstavkom 112. člena ZDR se šteje za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato je potrebno upoštevati odpovedni rok, v katerem bi delavec moral opravljati delo pri delodajalcu. Ker je v času po podaji odpovedi s strani delavca le-ta neupravičeno izostal z dela, mu je delodajalec zakonito izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR.