izvršba na plačo dolžnika - samostojni podjetnik - ustavitev izvršbe
Upnica je na ta poziv sicer odgovorila in v vlogi z dne 18.1.2001 sporočila, da je dolžnik samostojni podjetnik in ima svojo taksi službo "Š. t.". To pa dejansko onemogoča potek izvršilnih dejanj z rubežem dolžnikove plače. Izvršba na plačo je namreč dovoljena le v primerih, ko je dolžnikov delodajalec tretja oseba, ne pa dolžnik sam.
obračun zamudnih obresti - linearna in konformna metoda
Metoda izračuna obresti do uveljavitve ZPOMZO-1, torej po konformni metodi, je pomenila, da so se obresti obračunavale sproti, revalorizacija obveznosti je bila sestavni del obrestne mere. To je sodišče prve stopnje upoštevalo, saj so upnici obresti priznane z izvršilnim naslovom, vendar neutemeljeno v nadaljnjem obdobju, pri linearnem izračunu, vzelo kot osnovo le glavnico in ne vsote glavnice in do 27.6.2003 nateklih obresti. Kot osnovo za obračun zakonskih zamudnih obresti za obveznosti dolžnika bi moralo sodišče prve stopnje vzeti glavnico po izvršilnem naslovu z zamudnimi obrestmi, obračunanimi po konformni metodi do 27.6.2003 in od tako ugotovljenega skupnega zneska gredo upnici od 28.6.2003 obresti po linearni metodi do 17.2.2005.
ZKP ne določa načina in obličnosti kako se poda predlog za pregon storilca s strani oškodovanca. Pomembno je, da je oškodovančeva volja po kazenskem pregonu storilca kaznivega dejanja jasno izražena. Ni pomembno, ali je bila kazenska ovadba, ki jo je podal oškodovanec podpisana ali ne, kot tudi ne, ali jo je podal po telefonu ali neposredno na zapisnik ter kje je bila ovadba sprejeta.
Zahtevek, ki mu je sodišče ugodilo glasi, da je dolžan B.B. trpeti poplačilo iz svojega osebnega vozila za terjatev Z.d., ki jo ta ima zoper B.T. d.o.o., ne da bi bilo pri tem navedeno, za katero terjatev in v kolikšni višini gre, zato bi moralo sodišče postopati po 108. členu ZPP in zahtevati ustrezno popravo tožbe.
Tožnik vtožuje lastninsko pravico na "približni površini 8 m2" parcele, ki jih je v situacijskem načrtu sam označil s točkami C, E in F. Tako oblikovan tožbeni zahtevek je nedoločen, tožnik pa s tožbo ne zahteva geodetske odmere zemljišča.
V skladu z 32. členom SPZ je mogoče zahtevati sodno varstvo pred motenjem oz. odvzemom posesti v 30-ih dneh od dneva, ko je posestnik izvedel za motenje in storilca, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo. Tožnica je pravno varstvo zaradi motenja posesti zahtevala prepozno, to je po preteku enega leta odkar je motenje nastalo.
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-3, 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-3.
začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - pogoji za začasno odredbo
Tako, kakor zakonsko določilo razume tožnik pa bi pomenilo, da pri začasni odredbi s prepovedjo odtujitve in obremenitve nasproti zemljiškoknjižnemu lastniku ne bi bilo potrebno izkazati nobene od treh predpostavk iz drugega odstavka 272. člena ZIZ, ker takšne predpostavke že tako ali tako obstajajo, to pa ni bil namen zakonodajalca, zato zgolj povezovanje dveh predpostavk ne zadošča in mora predlagatelj začasne odredbe eno od predpostavk konkretno izkazati za verjetno.
Sodišče prve stopnje se pravzaprav ni ukvarjalo z dokazi tožeče stranke, temveč jim je vnaprej (a priori) določilo težo, ko jih je štelo za neverodostojne in neustrezne, čeprav za tak zaključek ni imelo pravne podlage (prosta dokazna ocena določena v 8. členu ZPP), še posebej pa ni imelo podlage v trditvah (ugovornih navedbah) tožene stranke.
Uspeha tudi ne morejo imeti pritožbena izvajanja, ki merijo na to, da izvedenka svojega dela ni opravila tako, kakor bi ga morala, saj je imel toženec v postopku na prvi stopnji možnost izvedenskemu mnenju nasprotovati, predlagati njegovo dopolnitev, zaslišanje izvedenke ali pa predlagati novega izvedenca gradbene stroke, vendar po dopolnitvi izvedenskega mnenja ni storil nič od tega in se tudi zadnje glavne obravnave ni udeležil.
Bistveno za urejanje meje v sodnem nepravdnem postopku je, da je meja sporna. To, da je meja sporna, pa predlagateljica v predlogu za obnovitev meje ni navajala, nasprotno, iz navedb in trditev predlagateljice v predlogu izhaja, da gre le za nerazpoznavnost meje, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tak predlog zavrglo in pojasnilo, da se tovrstna obnova meje opravi v ustreznem upravnem postopku.
malomarno izdelan potni list - odškodninska odgovornost države - teorija o adekvatni vzročnosti - pretrgana vzročna zveza
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi pravilno uporabilo teorijo o adekvatni vzročnosti, po kateri je kot pravnoupošteven vzrok šteti tiste okoliščine, ki po rednem teku stvari pripeljejo do škodne posledice.
izvedensko delo – stroški in nagrada – upoštevanje inflacije pri izračunu cen geodetskih storitev
Točka 3.1. tarifnega dela cenika za izvajanje geodetskih storitev je pojasnilna norma, ki določa, kako je minister za okolje pri izdaji cenika za izvajanje geodetskih storitev izračunal cene geodetskih storitev. To pa ne pomeni, da lahko izvedenec sam obračunava inflacijo na dan izdelave izvedeniškega mnenja in takega pooblastila v ceniku nima.
ZPP člen 245, 245/1, 245/4. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 42.
nagrada za izdelavo izvedenskega mnenja - več sodelujočih izvedencev
Kako se izračunava nagrada, ki pripada izvedencu je določeno v Pravilniku o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 7/2002 - v nadaljevanju Pravilnik), ki v 42. členu določa, da se za izračun nagrade za izvedensko in cenilsko delo uporablja točkovna tarifa določena v pravilniku. Nagrada se torej določi za izdelavo izvedenskega dela in ne za delo posameznega izvedenca, ki je pri izdelavi sodeloval.
ZIZ člen 9, 9/4, 226, 226/3, 227, 9, 9/4, 226, 226/3, 227. ZPP člen 212, 212.
izterjava izrečene denarne kazni - nenadomestna izpolnitev - dopustitev - nesuspenzivnost ugovora in pritožbe v izvršilnem postopku - dokazno breme
Po 226. členu ZIZ sodišče dolžniku, ki se upira izvršitvi dejanja, ki ga lahko opravi le on, določi primeren rok za izpolnitev obveznosti, naloži pa mu tudi plačilo denarne kazni, katere prvenstveni namen ni kaznovanje dolžnika, pač pa vplivanje na njegovo voljo, da bo zaradi take (zagrožene ali že izrečene) kazni vendarle izpolnil obveznost, ki izhaja iz izvršilnega naslova. Ker gre v predmetni zadevi za dejanje, ki ga lahko opravi le dolžnica, nosi slednja tudi dokazno breme, da je pravočasno izpolnila svojo obveznost, kar bi imelo za posledico neutemeljenost izterjave izrečene denarne kazni.
zavrnilna zamudna sodba - sklepčnost tožbe - zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati - izvedba glavne obravnave
Če je sodišče menilo, da v zadevi ni izpolnjen pogoj iz 2.tč. 1.odst. 318.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po katerem je eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe tudi to, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, je spregledalo, da odsotnost te predpostavke nima za posledico izdaje zavrnilne sodbe.
Glavno obravnavo bi moralo sodišče opraviti ne le zato, ker je ocenjevalo dokaze, temveč tudi zato, ker je tožbo že vročilo toženi stranki v odgovor, kar je imelo za posledico vzpostavitev kontradiktornosti.
Tožnik torej ni dokazal, da bi razlaščeno zemljišče imelo status nezazidanega stavbnega zemljišča pred začetkom postopka razlastitve, zato tudi ni upravičen do višje odškodnine za razlaščeno zemljišče, kot je bila sporazumno dogovorjena in izplačana pravnemu predniku.
izvršitev sodbe delovnega sodišča v sporu delavca iz delovnega razmerja - taksna obveznost za predlog in sklep o izvršbi
V predmetni zadevi gre za izvršitev odločbe delovnega sodišča v sporu delavca iz delovnega razmerja, zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da v skladu z 2.tč. 2.čl. Zakona o sodnih taksah, taksna obveznost za upnico sploh ni nastala.
darilna pogodba z elementi pogodbe o naročilu - namen darila
Tožeča stranka je preko hčerke prenesla na toženca znesek 1.000.000,00 SIT z namenom, da slednji uredi popravilo strehe na hiši, v kateri sta pravdni stranki živeli v skupnem gospodinjstvu. Gre za kombinacijo darila z naročilom (pri čemer naročilo učinkuje kot pogoj). Naročilo ni bilo izpolnjeno iz razlogov, za katere je odgovorna tožeča stranka. Pri tožencu še vedno podan namen za izvršitev popravila strehe in je zato tožbeni zahtevek za vrnitev izročenega denarja neutemeljen.
stranke pogodbenega razmerja - izpolnitev obveznosti
Dejstvo, da toženka nima urejenega razmerja do uporabnika, ki se oskrbuje z vodo iz istega priključka, za njeno obveznost plačati tožeči stranki vtoževane zneske, ni pomembno.