Pravna podlaga Pogodbe je bil v letu 1984 veljavni Zakon o združenem delu (v nadaljevanju ZZD). Neodplačni prenos sredstva v družbeni lastnini je bil po razumevanju pritožbenega sodišča sestavni del dolžnostne vezanosti upravljavcev družbenih sredstev, da ta sredstva uporabljajo v skladu z njihovo naravo in namenom (prim. 231. čl. ZZD). Če namreč določenega družbenega sredstva dotedanji upravljavec ni potreboval, je bila njegova dolžnost, da ga je prepustil drugi družbeni pravni osebi, ki bi ga bila sposobna družbeno smotrno uporabljati.
Na drugi strani pa je bistvena značilnost darilne pogodbe darilni namen darovalca. Poleg tega je darilna pogodba pravni naslov za prenos lastninske pravice na obdarjenca. Nobene od teh značilnosti nima pogodba o neodplačnem prenosu družbenega sredstva drugi družbeni pravni osebi. Zato bi se po prepričanju pritožbenega sodišča utegnila izkazati za sporno primerjava med darilno pogodbo civilnega prava in pogodbo o neodplačnem prenosu družbenega sredstva na drugo družbeno pravno osebo zlasti z gledišča zapovedi o dolžnostni vezanosti upravljavcev družbenih sredstev v družbeni pravni osebi.
Sporna obveznost (uporabljati sporne nepremičnine za organizirano izobraževanje na področju kmetijstva) je pravno prednico toženk omejevala v prosti uporabi spornih nepremičnin in jo obenem zavezovala k prav določeni uporabi le-teh. Breme praviloma obremenjuje prevzemnika in v tem okviru praviloma izključuje brezplačnost prenosa.
Pojma zadružne lastnine (80. čl. ZZad) pa kljub omejitvam iz 4. in 5. odst. 74. čl. ZZad ni mogoče enačiti s pojmom družbene lastnine. In če je bila opredelitev namena uporabe spornih nepremičnin v Pogodbi skladna dolžnostni vezanosti upravljavcev sredstev v družbeni lastnini (231. čl. ZZD), bi bila po prepričanju pritožbenega sodišča v spremenjenem lastninskem režimu sredstev zadruge sporna opredelitev namena uporabe spornih nepremičnin in s tem namena (bivšega družbenega) sredstva zadruge ter s tem omejitev proste uporabe sredstev v zadružni lastnini preveč daljnosežna.
ZST člen 13, 13. ZPP člen 44, 168, 180, 374, 490, 44, 168, 180, 374, 490.
vrednost spora - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje
Res je, da se mora v primeru, ko tožeča stranka navede očitno previsoko ali prenizko vrednost, sodišče na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti, vendar pa je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru očitno menilo, da je ta vrednost navedena v sprejemljivi višini, saj je tožbo s takšno vrednostjo spornega predmeta sprejelo v obravnavanje. Razlog za zatrjevano očitno prenizko vrednost ne bi mogel biti ta, ki ga sedaj izpostavlja pritožba, in sicer dejstvo, da je tožena stranka v nasprotni tožbi svoj, po mnenju pritožbe identičen zahtevek ovrednotila z zneskom 10.000.000,00 SIT.
začasna odstranitev z dela - disciplinska kršitev - javni uslužbenci
Pogoji za začasno odstranitev z dela so izkazani, ker je bil zoper tožnico uveden disciplinski postopek zaradi suma storitve težje disciplinske kršitve, ki ima znake kaznivega dejanja in se preganja po uradni dolžnosti, ker je v zapisnik o prometni nesreči, ki jo je obravnavala, vpisala osebi, ki v nesreči nista bili udeleženi. Takšno tožničino ravnanje je v nasprotju z delom policista, ki je ravno v tem, da odkriva kazniva dejanja, zaradi česar bi nadaljnja prisotnost tožnice na delu škodovala interesom Policije.
ZOR člen 154, 154/2, 154/3, 172, 154, 154/2, 154/3, 172.
odškodninska odgovornost države - samomor pripornika - pomanjkanje elementa protipravnosti - način storitve kaznivega dejanja
tožena stranka ni mogla predvideti, da bi lahko prišlo do samomora moža in očeta tožnikov, saj je bilo njegovo ravnanje nepredvidljivo, ravnanje vseh predstavnikov državnih organov pa povsem ustrezno ter nobenemu ni mogoče očitati opustitve kakšnega dolžnega ravnanja. Glede na to je pravilen tudi zaključek prvostopnega sodišča, da element protipravnosti kot predpostavke odškodninske odgovornosti v ravnanju tožene stranke ni podan, zaradi česar v skladu s 172. čl. ZOR ni podlage za odškodninsko odgovornost tožene stranke.
URS člen 14, 14/2, 14, 14/2. ZTPDR člen 15. SKPg člen 15, 42, 42/2.
jubilejna nagrada - prenehanje delovnega razmerja zaradi stečaja - kontinuiteta delovnega razmerja
Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot je položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugemu delodajalcu pri prejšnjem delodajalcu preneha delovno razmerje. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih sta s tem soglašala oba delodajalca. Sporazum o prezaposlitvi delavcev je bil sicer podpisan šele 19.4.1993, po uvedbi stečajnega postopka, vendar pa je bil prevzem delavcev dogovorjen že pred uvedbo stečajnega postopka. Družba X je bila ustanovljena samo zaradi predvidenega stečaja družbe Y in že ob ustanovitvi je bilo dogovorjeno, da bo nadaljevala del dejavnosti in zagotovila zaposlitev delavcem, ki jim je delovno razmerje kasneje prenehalo zaradi stečaja. Ni razumnega in stvarnega razloga, da bi se položaj teh delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med dvema delodajalcema, zato je podana kontinuiteta zaposlitve. Upoštevati je treba tudi delovno dobo doseženo pri prejšnjem delodajalcu, zato je zadnji delodajalec (družba X) zavezan plačati delavcu jubilejno nagrado.
predlog za izvršbo – postopek prisilne poravnave – sklep o potrditvi prisilne poravnave – prilagoditev izvršilnega predloga pogojem prisilne poravnave
Po 1. odst. 36. čl. ZPPSL od začetka postopka prisilne poravnave proti dolžniku ni mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo, niti izvršbe v zavarovanje. Vendar pa v konkretnem primeru ne gre za dejanski stan iz tega določila. Dolžnik se je v prisilni poravnavi zavezal poravnati svoje obveznosti do konca leta 2005, upnik pa je z vlogo z dne 13.1.2006 svoj predlog prilagodil pogojem prisilne poravnave. Zato bi pritožbeno sodišče res moralo odločiti o upnikovem predlogu kot izvršilnem predlogu na podlagi sklepa o potrditvi prisilne poravnave in ni bilo podlage za njegovo zavrženje.
obligacijsko razmerje – uporaba predpisa, ki je veljal na dan nastanka obligacijskega razmerja
Za obligacijska razmerja velja načelo, da je treba uporabiti za njihovo presojo tisti predpis, ki je veljal na dan nastanka obligacijskega razmerja, v konkretnem primeru torej predpis, ki je veljal na dan nastanka škode – prometne nesreče. To načelo je razvidno tudi iz določbe 1060. čl. OZ, po katerem se določbe tega zakonika ne uporabljajo za obligacijska razmerja, ki so nastala pred uveljavitvijo tega zakonika. Po 1. odst. 1. čl. OZ pa se za obligacijska razmerja, ki jih urejajo drugi zakoni, uporabljajo določbe tega zakonika glede vprašanj, ki niso urejena v takem zakonu. Ker v ZZVZZ-G ni posebej urejeno vprašanje, ali se uporabljajo določbe ZZVZ-G tudi na primere, ki so nastali pred njegovo uveljavitvijo, je treba vsekakor uporabiti omenjeno načelo.
etažna lastnina - stroški skupnih delov stavbe - pasivna legitimacija - enostranski poseg v pogodbeno razmerje
Stroški ogrevanja iz skupne kotlovnice predstavljajo potrebne stroške uporabe sistema centralnega ogrevanja kot skupnega dela stavbe. Zato je v tem delu materialnopravno zmotno drugačno izhodišče, ki izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe. Ker gre za stroške, ki nastajajo znotraj skupne kotlovnice kot skupnega dela stavbe, je odgovor na vprašanje obveznosti za povrnitev založenih stroškov potrebno reševati v okviru določb Stvarnopravnega zakonika, ki urejajo razmerja med etažnimi lastniki (členi 115 - 118). Sodišče prve stopnje je v tem okviru sicer ugotovilo, da so etažni lastniki s pogodbo o urejanju medsebojnih razmerij uredili način in merilo kritja tovrstnih skupnih stroškov. Ob takšni ugotovitvi pa je materialnopravno zmotno nadaljnje sklepanje sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka s tem, ko je tožena stranka fizično onemogočila dotok tople vode centralnega ogrevanja iz skupne kotlovnice v prostore št. 5 in 6, izgubila upravičenje zahtevati povračila pripadajočih stroškov ogrevanja za ta dva prostora. Etažni lastniki so dolžni kriti stroške iz skupnih delov zgradbe sorazmerno z njihovim solastniškim deležem (115. člen SPZ), oziroma v okviru meril dogovorjenih s pogodbo o medsebojnih razmerjih (1. alineja 1. odstavka 116. člena SPZ). Posamezni etažni lastnik z enostranskim ravnanjem ne more poseči v pogodbeno dogovorjena razmerja po 116. členu SPZ.
ustavitev izvršbe - nepridobitev ločitvene pravice
3. odst. 131. čl. ZPPSL res določa, kot pravilno opozarja tudi pritožnica, da ločitvene pravice ostanejo v veljavi, če se stečajni postopek ne opravi zaradi razlogov, navedenih v 99. čl. tega zakona. Vendar pa v obravnavanem primeru upnica takšne pravice ni pridobila, zgolj s tem, da je bila izvršba dovoljena (s sklepom z dne 28.9.2004) se to ni zgodilo.
Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je treba ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi opredeliti kot obrazložen in utemeljen. V ugovoru dolžnik navaja, da plačilna obveznost dolžnika ne obstoji, saj iz listin upnika ni razvidno, da bi bil na njih podpis dolžnika, iz tovornih listov pa izhaja, da je blago prevzela družba P.. To pa zadostuje za utemeljenost ugovora, saj dolžnik prereka nastanek pravnega razmerja, kar je negativno dejstvo, ki ga mora dokazovati upnik in ne dolžnik.
ZOR člen 388, 392, 392/4, 1019, 1019/3, 388, 392, 392/4, 1019, 1019/3. ZPPSL člen 112, 112/1, 115, 112, 112/1, 115.
poroštvo - zastaranje - pretrganje zastaranja - prijava terjatve zoper glavnega dolžnika v stečajnem postopku
Prijava terjatve zoper glavnega dolžnika v stečajnem postopku, začetim nad tem dolžnikom, pretrga zastaranje. To pretrganje pa učinkuje tudi v razmerju do poroka.
ZIZ člen 272, 272. SPZ člen 66, 66/1, 100, 66, 66/1, 100.
solastnina - tožba na izročitev stvari v soposest in souporabo - začasna odredba - verjeten obstoj terjatve
Če nepremičnina, stanovanjska hiša ni razdeljena, in tudi ne gre za večstanovanjsko hišo v naravi, potem lahko solastnik take hiše s tožbo zahteva od drugega solastnika, ki ima hišo v posesti in hišo uporablja, da mu jo izroči v posest in uporabo ter zato izroči tudi ključe, vendar le, če je stvar že razdeljena.
izločitev listin, na katere se sodba ne sme opirati
Predmet izločitve po drugem odstavku 83. člena ZKP so rezultati formalnih, vendar nepravilno opravljenih procesnih dejanj (dokazi) in rezultati nekaterih neformalnih, četudi pravilno opravljenih poizvedbenih dejanj (obvestila). Če bi sodišče smelo opreti sodbo na dokaze, ki so bili pridobljeni nezakonito bi s tem kršilo temeljno načelo kazenskega postopka, po katerem ne sme biti obsojen nihče, ki je nedolžen, storilcu kaznivega dejanja pa mora biti izrečena kazenska sankcija ob pogojih, ki jih določa kazenski zakonik, in na podlagi zakonitega postopka (prvi odstavek 1. člena ZKP), medtem ko bi z opiranjem sodbe na določena obvestila obšlo posebne pogoje, pod katerimi lahko ta obvestila postanejo dokazi, s čemer kazenski postopek znova ne bi bil izveden zakonito.
ZZZDR člen 120, 120/1, 120, 120/1. ZPP člen 32, 32/2, 32/2-4, 32/2-5, 32, 32/2, 32/2-4, 32/2-5.
stvarna pristojnost - ukrep centra za socialno delo - odvzem mladoletnega otroka staršem
gre za zadevo urejeno v 120. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR torej v poglavju, ki ureja ukrepe centra za socialno delo. Prvi odstavek 120. člena ZZZDR daje centru za socialno delo pooblastilo, da sme odvzeti otroka staršem in ga dati v vzgojo in varstvo drugi osebi ali zavodu, če so starši zanemarili otrokovo vzgojo in varstvo, ali če je to iz drugih pomembnih razlogov v otrokovo korist. Takšno pooblastilo centru za socialno delo pa pomeni, da je v tem primeru predpisan upravni postopek, v katerem pa je na najvišji stopnji zagotovljeno tudi sodno varstvo, ki sta ga tožnika že izkoristila.
ZZZDR člen 130, 130. ZIZ člen 17, 55, 55/1-8, 17, 55, 55/1-8.
izvršba zaradi izterjave preživnine na podlagi pravnomočne sodbe - vezanost sodišča na izvršilni naslov - prenehanje preživninske obveznosti - dogovor pred centrom za socialno delo - sporazum staršev
Iz navedb dolžnika in upnice v odgovoru bi se dalo razbrati, da sta bila sporazumna, da v spornem obdobju dolžnik preživlja otroka, ki je dejansko bil pri njem v varstvu in vzgoji, kar bi lahko kazalo na njun drugačen dogovor glede načina varstva, vzgoje in preživljanja glede na izvršilni naslov. Če bi to namreč upnica odobrila oz. s tem soglašala, bi na ta način dolžnik svojo preživninsko obveznost izpolnil. To pa bi pomenilo prenehanje terjatve.