Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 1, 10.
stroški izvršitelja – ustavitev postopka
Izvršitelju pripada plačilo za delo (za seznanitev s spisom in vpis v evidenco) tudi, če je bil pozneje izvršilni postopek ustavljen, ker je bila terjatev izterjana iz sredstev dolžnika pri organizaciji za plačilni promet. Do plačila za obračun stroškov pa je upravičen le v primeru nastanka in obračuna stroškov iz 10. člena Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom.
Določilo 9. člena ZST je treba razumeti tako, da pravica zahtevati plačilo sodne takse zastara v dveh letih po preteku leta, v katerem bi bilo treba takso plačati, razen če je bilo zastaranje prekinjeno. Zastaranje je prekinjeno z vsakim uradnim dejanjem pristojnega organa, katerega namen je plačilo oziroma izterjava takse, vendar tudi v tem primeru nastopi zastaranje, ko potečejo štiri leta od nastanka taksne obveznosti. Iz navedenega izhaja, da je štiriletni zastaralni rok le skrajni (torej absolutni) rok, v katerem je še dopustna izterjava sodne takse, medtem ko mora biti aktivno ravnanje sodišča v smeri izterjave sodne takse podano v dveh letih po preteku leta, v katerem je taksna obveznost nastala, da ne pride do njenega zastaranja.
ZPP člen 353, 353. ZPIZ-1 člen 430, 430/4. ZDSS-1 člen 82, 82/2, 82, 82/2.
zavarovanje - zavarovalna doba
Z uveljavitvijo novega ZPIZ-1, ko je s 1.1.2001 uvedeno obvezno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavarovance, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela oz. dela, ki jih po določeni starosti ni več mogoče uspešno opravljati, so se po prehodni zakonski določbi 1. odst. 430. člena sicer prenehali uporabljati predpisi o štetju zavarovalne dobe s povečanjem, razen za zavarovance, ki so ob uveljavitvi zakona delali na beneficiranih delovnih mestih in dopolnili 25 let (moški) oz. 23 let (ženske) pokojninske dobe.
Za zatečene delavce, ki so dopolnili predpisano pokojninsko dobo iz 4. odst. 430. člena ZPIZ-1, mora zavod še naprej uporabljati prej veljavne predpise o štetju zavarovalne dobe s povečanjem, vključno z ugotavljanjem delovnih mest po posebni komisiji, zato zahteve, vložene v letu 2002 za štetje zavarovalne dobe s povečanjem od 7.5.1998 dalje ne sme zavreči z utemeljitvijo, da je bila vložena po izteku roka, ko jih je bil še pristojen reševati.
predhodno vprašanje - socialni spor - delovno dovoljenje - stalno prebivališče v RS
V socialnem sporu ni mogoče odločati o stalnem prebivališču in delovnem dovoljenju kot o predhodnem vprašanju, čeprav zavarovancu pristojno ministrstvo ni izdalo odločbe o stalnem prebivališču podlagi 8. tč. odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-246/02-28 z dne 3. aprila 2003 (Ur. l. RS, št. 36/2003) oz. zavod za zaposlovanje delovno dovoljenje.
izredna odpoved - odpoved pogodbe o zaposlitvi - izpolnitev obveznosti - odpovedni rok
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi (delavca) brez predhodnega pisnega opomina delodajalca na izpolnitev obveznosti in pisnega obvestila inšpektorja za delo skladno s 1. odstavkom 112. člena ZDR se šteje za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato je potrebno upoštevati odpovedni rok, v katerem bi delavec moral opravljati delo pri delodajalcu. Ker je v času po podaji odpovedi s strani delavca le-ta neupravičeno izostal z dela, mu je delodajalec zakonito izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR.
KZ člen 126, 126/5, 126/5-1, 246, 126, 126/5, 126/5-1, 246.
gospodarska dejavnost - poneverba
Zbiranje sredstev ustanove, ustanovljene na podlagi Zakona o ustanovah, v splošno koristen namen ter upravljanje s temi sredstvi, ne predstavlja finančnega poslovanja v smislu gospodarske dejavnosti po 1. točki 5. odstavka 126. člena KZ.
priznanje lastninske pravice - nacionalizacija - upravni postopek - sodni postopek
Za nacionalizacijo na podlagi 7.a člena ZNZGP na območju bivše cone B je odločilen datum 8.10.1972, za prehod lastnine pa so pravno pomembne tudi odločbe upravnega organa, saj je bil prehod lastnine izveden le, če so bile v upravnem postopku ugotovljene predpostavke za nacionalizacijo po ZNZGP in le v takem primeru je bila nepremičnina nacionalizirana z dnem uveljavitve navedenega zakona.
ZOR člen 366, 374, 387, 366, 374, 387. ZM člen 29, 29/2, 31, 29, 29/2, 31. ZPP člen 189, 189.
bianco menica - res iudicata - oblika, potrebna za pripoznavo zastaranega dolga - pooblastilo za izpolnitev bianco menice
V prvotni pravdi, sta bili pravdni stranki res enaki, vendar pa je tožeča stranka uveljavljala svojo terjatev na podlagi popolnoma drugega temelja, zahtevala je vračilo posojila iz naslova posojilnih pogodb, toženec pa je tam nastopal kot pravni naslednik posojilojemalca (družbenik izbrisane družbe). V predmetnem sporu pa tožeča stranka utemeljuje svoj tožbeni zahtevek na podlagi menične obveznosti toženca kot avalista, zato ne gre za istovrstni tožbeni zahtevek, saj menične obveznosti ni mogoče enačiti z obveznostjo iz naslova posojilnih pogodb, pa četudi je bila menica izdana prav za zavarovanje izpolnitve obveznosti iz posojilnih pogodb.
Sodišče prve stopnje je pri presojanju vsebine pooblastila in s strani toženca zatrjevane nepravilne izpolnitve bianco menice pravilno uporabilo stališče sodne prakse, da mora upnik v primeru, ko ni izrecnega dogovora med upnikom in dolžnikom, bianco menico izpolniti skladno s pogoji in roki odplačil iz temeljnega posla (načelno mnenje zvezne seje, 1981).
nepravdni postopek za delitev solastnega premoženja - ustanovitev stvarne služnosti
Skladno s 1. odst. 125. člena ZNP sodišče v postopku za delitev stvari odloči po uradni dolžnosti tudi o ustanovitvi stvarne služnosti, če posamezni udeleženec dela stvari, ki so mu bile dodeljene, sploh ne more ali delno ne more uporabljati brez uporabe drugega dela razdeljene stvari.
Obstoj vzročne zveze med neposedovanjem vozniškega dovoljenja in nezgodo ni pogoj za izključitev obveznosti zavarovatelja za plačilo zavarovalnine, če je takšen pogodbeni dogovor med strankama, vsebovan v splošnih pogojih nezgodnega zavarovanja.
preživnina za mladoletnega otroka - potrebe upravičenca in zmožnosti zavezanca - primarnost preživninske obveznosti
Mladoletni otroci so in morajo biti deležni posebne zaščite zaradi svojega posebnega statusa in imajo preživninske obveznosti do njih prednost pred vsakršnimi drugimi obveznostmi zavezanca.
pridržanje v psihiatrični zdravstveni ustanovi - ogrožanje življenja
Izvedenec psihiater je podal mnenje, da je bilo dosedanje zdravljenje pridržanca neuspešno in da je še vedno psihotičen ter da je zaradi takega duševnega stanja tudi storil pet kaznivih dejanj umora po 1. odstavku 127. člena, v zvezi s 1. odstavkom 16. člena Kazenskega zakonika (KZ), zaradi česar mu je bil s sklepom Okrožnega sodišča K. izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu.
Pravnomočna sodba o dolžnosti izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo za vpis hipoteke (5. točka prvega odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1, Ur. l. RS, št. 58/03) ni listina iz prvega odstavka 46. člena ZZK-1, na podlagi katere bi zemljiškoknjižno sodišče o vknjižbi hipoteke odločalo po uradni dolžnosti. Potreben je predlog za vknjižbo (prvi odstavek 125. člena ZZK-1), ki je utemeljen, če je, med drugim, vpis dovoljen po stanju zemljiške knjige (3. točka prvega odstavka 148. člena ZZK-1), oziroma če sodna odločba, na podlagi katere se zahteva vpis, učinkuje proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica, glede katere se bo vpis opravil (druga alineja prvega odstavka 150. člena ZZK-1).
Iz takega izrecnega predloga jasno izhaja zaključek, da toženec sploh ni zanikal tožnikove terjatve, saj je izrecno predlagal, da se ugotovi obstoj tožnikove terjatve. Pritožnik ne more uspeti s smiselno pritožbeno trditvijo, da je uveljavljal pobot svojo nasprotno terjatev le za primer, če bi sodišče kljub njegovemu ugovoru, da tožnikova terjatev ne obstoji, vendarle ugotovilo, da obstoji.
V predlogu dedinja ni nič navedla, da dediči, ki so poklicani k dedovanju nočejo ali ne morejo skrbeti za zapuščino oz. da se ne morejo sporazumeti o upravljanju z zapuščino. Samo predvidevanja, da gre za investicijsko vzdrževanje, ki je povezano z določenimi velikimi stroški, pa ne opravičuje predloga za postavitev skrbnika zapuščine.
ZZZDR člen 21, 21. ZPP člen 76, 76/1, 80, 80/1, 81, 76, 76/1, 80, 80/1, 81.
sposobnost biti pravdna stranka - pravna sposobnost fizične osebe - izguba pravne sposobnosti s smrtjo - postavitev skrbnika za posebne primere
Sposobnost biti stranka ustreza pojmu pravne sposobnosti. Fizična oseba jo pridobi z rojstvom, izgubi pa s smrtjo, zato takšne s smrtjo izgubljene pravne nesposobnosti ni mogoče odpraviti z ukrepi iz 81. člena ZPP, posledično temu pa niti s postavitvijo skrbnika za posebne primere v smislu 211. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pokrivanje s tožbenim zahtevkom - pogoji za začasno odredbo - motenje posesti
Začasna odredba je sredstvo zavarovanja, ne pa uveljavitev terjatve, je pa nemalokrat in tudi v tem primeru, zlasti, ko gre za začasno odredbo za zavarovanje nedenarne terjatve, narava razmerja in okoliščine, zaradi katerih je treba intervenirati, takšna, da zahteva ukrepe, ki se skoraj pokrivajo s tožbenim zahtevkom. To še posebej tedaj, ko je treba z začasno odredbo preprečiti nastanek težko nadomestljive škode.
Vodilo, ki je odločilno za presojo, ali naj sodišče spremembo tožbe dopusti, je načelo ekonomičnosti postopka, ki je eno temeljnih načel pravdnega postopka.
ZPP člen 339, 339/2, 450, 450/1, 451, 452, 458, 458/1, 458/2, 339, 339/2, 450, 450/1, 451, 452, 458, 458/1, 458/2. OZ člen 335/2, 355, 335/2, 355.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - pisnost postopka - zastaranje - začetek teka zastaranja
Za terjatve za vzdrževanje snage velja zastaralni rok enega leta, vendar je potrebno upoštevati, da na podlagi 2. odstavka 355. člena Obligacijskega zakonika (OZ), začne zastaranje teči po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo.
Postopek v sporih majhne vrednosti namreč poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj, stranka pa mora vsa ta dejstva in dokaze navesti v tožbi oziroma v odgovoru na tožbo, nato pa lahko vsaka stranka v roku 8 dni vloži še po eno pripravljalno vlogo.