stroški začasnega zastopnika - pravica do povrnitve stroškov - predujem za začasnega zastopnika - stroški odvetnika
Pravica do povrnitve stroškov začasnega zastopnika ni odvisna od izida postopka, temveč gre za povrnitev stroškov dela s strani sodišča postavljenemu začasnemu zastopniku. Glede na to je nepomembno vprašanje, kdaj je bil izdan sklep o priznanju stroškov začasne zastopnice.
Tožnik, ki je predlagal postavitev začasne zastopnice, je dolžan plačati potrebne stroške začasne zastopnice ne glede na to, ali gre za plačilo iz vnaprej položenega predujma ali pa za plačilo stroškov po izčrpanju predujma. Od koga in na kakšen način bo tožnik kasneje uveljavljal te stroške, za odločitev o stroških začasne zastopnice ni pomembno.
postopek po ZPND - ukrep po zpnd - nasilje v družini
Pritožbeno sodišče zavrača pritožbene navedbe, da je šlo med predlagatelji in nasprotnim udeležencem za "konfliktno situacijo bivših partnerjev brez elementov nasilja" in pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je bila v obravnavanem primeru navedena meja prekoračena (razlogi v točki 11 obrazložitve).
ZNP-1 člen 31, 31/2, 33, 33/1, 57, 57/3. DZ člen 262, 262/1.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - pravočasna pritožba - napačen pravni pouk - vsebinska presoja - obravnavanje pritožbe - postopek po uradni dolžnosti - pogoji za začetek postopka - postopek za postavitev pod skrbništvo in postopek za postavitev skrbnika - pogoji za postavitev začasnega skrbnika
Pritožnica utemeljeno opozarja, da je pravni pouk, podan v izpodbijanem sklepu, napačen in je vložena pritožba na podlagi določila prvega odstavka 33. člena ZNP-1 v zvezi z drugim odstavkom 31. člena ZNP-1 dovoljena, zaradi česar jo je pritožbeno sodišče vsebinsko presojalo.
motenje posesti - zamudni sklep - pravica do posesti - vsebina pogodbe kot dejansko vprašanje
Res drži, da gre pri aplikaciji vsebine pogodbe v posamezni zadevi za uporabo materialnega prava, vendar je ugotovitev vsebine tega pogodbenega razmerja prvenstveno dejansko vprašanje. Na pogodbeno materialno pravo pazi sodišče po uradni dolžnosti le, kolikor se stranke na tako uporabo materialnega prava sklicujejo.
nadomestitev soglasja - posel, ki presega redno upravljanje - ureditev razmerij med etažnimi lastniki - soglasje etažnih lastnikov - večstanovanjska stavba - neskladna gradnja - uporabno dovoljenje - legalizacija objekta
Nadomestitev soglasja neskladne gradnje še ne legalizira, ampak predlagateljem zgolj omogoča, da postopek, v katerem bo o tem odločeno, sprožijo.
Z legalizacijo se ureja le pravno stanje objekta, ki je bil zgrajen v nasprotju s pogoji v gradbenem dovoljenju tako, da se po uspešno zaključenem postopku vzpostavi zakonska domneva, da objekt ni neskladen in da ima uporabno dovoljenje oziroma se zanj uporabno dovoljenje lahko izda. Predmet tega postopka torej ne bo vprašanje, kdo je lastnik stavbe in njenih delov, ampak vprašanje, ali so za vzpostavitev te domneve izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZGO-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00089929
ZKP člen 83. KZ-1 člen 259, 259/1. URS člen 35.
dopolnitev pritožbe po izteku pritožbenega roka - ponareditev uradne listine - zakonski znaki kaznivega dejanja - naklep - izločitev dokazov - pravica do zasebnosti - uradna oseba
Po poteku pritožbenega roka ni dopustno uveljavljati novih pritožbenih razlogov, mogoče je le dopolniti obrazložitev pravočasno uveljavljenih in sicer že obrazloženih pritožbenih razlogov.
Obdolženec je imel v zadevni noči, v službenem času, med opravljanjem uradnih nalog po ZNPPol, na podlagi delovnega naloga, kot vodja patrulje, status uradne osebe, kot to v izpodbijani sodbi pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. Posnetki in fotografije, ki jih je naredila mladoletna C. C. ter nato objavila so tako nastali v delovnem času policistov, med njimi obdolženca, v službenih prostorih - vozilu, med tem, ko naj bi opravljali delovne naloge v skladu z delovnim nalogom in ZNPPol.
Pritožbeno sodišče dodaja še, da oblika krivde v konkretnem primeru storitve kaznivega dejanja po prvem odstavku 259. člena KZ-1 ni izrecni zakonski znak kaznivega dejanja ter da na obstoj naklepa sodišče sklepa iz relevantnih okoliščin in dejstev, navajanje teh dejstev in okoliščin ter zaključek o obstoju določene oblike krivde, ki ni izrecni zakonski znak kaznivega dejanja, pa sodišče navede v obrazložitvi. Zmotno je zato stališče pritožnika, da v izreku opisan življenjski dogodek, nima natančno opredeljenih vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja.
POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC00092080
ZIZ člen 53, 272. URS člen 3a. ZVPot člen 23, 24.
potrošniška kreditna pogodba - načelo lojalne razlage - pojasnilna dolžnost banke - kredit v CHF
Pritrditi je sicer pritožbi, da sama opustitev ali nepravilna izpolnitev pojasnilne dolžnosti sama po sebi ne vodi do ničnostne sankcije, ne pa tudi nadaljnji graji, da dodatnih pogojev sodišče ni presojalo in da v tem delu sklep ni obrazložen. Prvostopno sodišče se je v zvezi z vsebino dolžne pojasnilne dolžnosti kot neločljivim elementom presoje nepoštenih pogodbenih pogojev po prvem odstavku 24. člena ZVPot oprlo na stališča Vrhovnega sodišča, ki je v svojo sodno prakso preneslo kriterije, katere je glede obsega in vsebine pojasnilne dolžnosti začrtalo SEU.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - POGODBENO PRAVO
VSL00088873
ZKZ člen 25, 28, 46. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 34, 38, 38/1. ZOR člen 46, 50, 50/1.
tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - prenehanje zakupne pogodbe - ničnostni razlogi - zakup kmetijskega zemljišča - kršitev prisilnih določb ZKZ - določenost in določljivost predmeta pogodbe - obveznosti zakupnika - vsebina pogodbene obveznosti - zakupnina - predmet zakupa - predmet nakupa - strešna kritina - kršitev razpravnega načela - nezatrjevana dejstva - kršitev pravice do izjave - odprava procesne kršitve v pritožbenem postopku - neupoštevanje navedb in dokazov
Glede dejstev (in dokazov) ZPP uveljavlja razpravno načelo. Stranke morajo navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (7. in 212. člen ZPP). Stranki sta torej odgovorni, da v zadevi priskrbita ustrezno trditveno podlago. Če nobena od strank določenega dejstva ne zatrjuje, je sodišče dolžno šteti, da ne obstaja. To velja tudi v primeru, če sodišče določeno (nezatrjevano) dejstvo ugotovi med izvedbo dokaznega postopka. Takega dejstva ne sme upoštevati. Drugačno ravnanje pomeni kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. V postopku mora biti namreč ves čas jasno, kaj so navedbe strank in posledično dejanska podlaga, saj le to nudi strankam možnost, da se zoper zahtevek oziroma ugovore lahko ustrezno branijo.
Po določbi 34. člena OZ (enako pa je določal tudi v času sklepanja pogodbe veljaven 46. člen ZOR) je predmet pogodbe lahko zgolj določljiv, takšen pa je, če pogodba vsebuje podatke, s katerimi ga je mogoče določiti (prvi odstavek odstavek 38. člena OZ, enako prvi odstavek 50. člena ZOR). Namen takšne zakonske ureditve predmeta pogodbe, ki širi meje veljavnosti pogodbe na podlagi dopustnosti njegove ohlapnejše opredelitve, je zajeti tudi vse tiste situacije, ko pogodbeni stranki v naprej ne moreta točno poznati vseh elementov, ki bodo vplivali na to, da se uresniči izpolnitveno ravnanje, pa tudi dogovorjeni pogodbeni namen oziroma kavza pogodbe, kot tudi ne, kakšen točno bo obseg izpolnitvenega ravnanja in dosežen rezultat. Tak je tudi konkretni primer, saj pogodbeni stranki v naprej nista mogli natančno vedeti, kakšna dela in kakšen material bo potreben za obnovo objekta in sta zato vsebino obveznosti toženca kot zakupnika določili glede na končni rezultat (objekt bo obnovljen). S tem sta njegovo obveznost dovolj določljivo opredelili, saj se ob izostanku drugačne pogodbene določbe domneva, da sta pogodbenika imela v mislih, da bo obnovljen objekt imel običajne lastnosti potrebne za njegovo običajno uporabo, pri čemer je jasno, da ta obveznost v nobenem primeru ni mogla biti večja od izgradnje novega objekta.
zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za odgovor na tožbo - opravičljiv razlog za zamudo - opravičljiva zamuda - dolžna skrbnost - pravni pouk - soglasje za mediacijo
Pritožnikovo ravnanje, ko je na sodišču oddal le soglasje k postopku mediacije, odgovora na tožbo pa ne - kljub prejetemu pravnemu pouku, da ga mora vložiti ne glede na podano soglasje za mediacijo, je bilo premalo skrbno. Ne gre za opravičljiv razlog za zamudo pri oddaji odgovora na tožbo.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - mesečno poročanje dolžnika stečajnemu upravitelju
Nepošiljanje poročil samo po sebi ne pomeni, da ne otežuje stečajnega postopka ali oblikovanja ali unovčevanja stečajne mase v tem postopku. Če drugega ne, onemogoča skrben nadzor stečajnega upravitelja nad izpolnjevanjem obveznosti stečajnega dolžnika, ki mu jih nalaga zakon. Med temi obveznosti je tudi obveznost dolžnika, ki ni zaposlen in je sposoben za delo, da si prizadeva, da najde zaposlitev in ne sme odkloniti nobene ponujene redne ali občasne zaposlitve ali drugega dela, razen če ponujene zaposlitve ali dela ni sposoben opravljati (401. člen ZFPPIPP). Dolžnikova dolžnost poročanja je namenjena kontroli, da si dolžnik res prizadeva najti zaposlitev in ne odkloni ponujene zaposlitve ali dela, katerega je sposoben opravljati; dolžnikova dolžnost prizadevanja za zaposlitev pa je namenjena oblikovanju in unovčevanju stečajne mase (1. točka prvega odstavka 389. člena ZFPPIPP). Niti dolžnost poročanja dolžnika niti nadzor stečajnega upravitelja nista sama sebi namen, ampak služita osnovnemu namenu stečajnega postopka, to je poplačilu upnikov.
Splošno psihofizično stanje dolžnikov v osebnem stečaju ni razlog, da bi jim bilo izpolnjevanje zakonskih obveznosti iz 401. člena ZFPPIPP bistveno oteženo. V tem primeru obveznosti stečajnih dolžnikov med preizkusnim obdobjem ne bi imele nobenega smisla. Odpust obveznosti stečajnih dolžnikov, ki pomeni poseg v pravico upnikov (do poplačila njihovih terjatev), v takšni situaciji ne bi bil več sorazmeren.
prekinitev postopka - prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka - izpraznitev in izročitev nepremičnin - obstoj lastninske pravice - pravica do sojenja v razumnem roku
Skladno s 13. členom ZPP lahko sodišče v položaju, kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno, tudi samo reši to vprašanje (z učinkom le v konkretni pravdi). Reševanje predhodnega vprašanja bo sodišče prepustilo matičnemu postopku zlasti takrat, ko je pričakovati, da bo tam zadeva kmalu rešena.
ZDSS-1 člen 63. ZPP člen 355. ZPIZ-2 člen 70, 80, 80/1, 80/4, 80/5, 183.
pravice iz invalidskega zavarovanja - poklicna rehabilitacija - pogodba o poklicni rehabilitaciji - II. kategorija invalidnosti - denarno nadomestilo - začasna nezmožnost za delo - dodatni rok za izpolnitev obveznosti - izguba pravic
Predmet presoje je v tem sporu lahko le vprašanje, ali so na strani tožnika bili podani pogoji iz četrtega odstavka 80. člena ZPIZ-2, da je opravičeno prišlo do izgube pravic iz invalidskega zavarovanja. Zakon za izgubo pravice iz invalidskega zavarovanja zahteva več kot ugotovitev, da tožnik ni končal poklicne rehabilitacije v roku. Določa, da pride do takšne posledice (tj. izgube pravic) v primeru, če zavarovanec iz neopravičenih razlogov ne konča poklicne rehabilitacije v roku, ki je določen v pogodbi o poklicni rehabilitaciji.
začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - regulacijska začasna odredba
V primeru odločanja o izdaji začasne odredbe ne gre za presojo izpodbijanih odločb toženca. Ali so bile odločbe pravilne in zakonite, bo predmet presoje v okviru rednega sojenja pred sodiščem. Bistveno za odločitev v tej zadevi je zgolj odgovor na vprašanje, ali bi z izvršitvijo izpodbijanega upravnega akta tožniku nastala težko nadomestljiva škoda.
Zgolj pavšalne navedbe, da bi izvršitev izpodbijane odločbe lahko poslabšala tožnikovo zdravstveno stanje, ne zadoščajo za ugotovitev težko nadomestljive škode. Tožnik namreč ni dokazal, da bi mu opravljanje dela povzročilo težko nadomestljivo škodo.
ZDR-1 člen 20, 20/1, 33, 34, 84, 84/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/2. ZJU člen 4, 4/1, 93, 94. ZPP člen 337, 337/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - dokazno breme delodajalca - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Tožnik dela dne 2. 2., 26. 2. in 29. 2. 2024 v očitanem časovnem obdobju ni opravljal skladno z razporedom dela, s čimer je kršil svojo osnovno delovno obveznost po pogodbi o zaposlitvi, kar že samo po sebi predstavlja hujšo kršitev. Toženka je bila dolžna zagotavljati izvajanje redarske službe v določenem obsegu v okviru treh občin, kar je zagotavljala z ustreznim razporedom dela vseh redarjev. Zaradi tožnikovega neupoštevanja razporedov dela, je toženka kršila svoje obveznosti po dogovoru. Prav tako opustitev vnosa podatkov o obravnavanih prekrških v aplikacijo vpliva na transparentnost opravljanja redarske službe, saj se lahko pojavijo obtožbe o nepravilnem ravnanju, onemogoči se posredovanje podatkov, potrebnih za plačilo kršiteljem, prejetih plačil ni mogoče knjižiti, za isti prekršek se lahko dvakrat izda plačilni nalog. Navedene ugotovitve zadoščajo za zaključek, da gre za hujše kršitve delovnih obveznosti.
Tožnik ni izkazal verjetnega obstoja terjatve. Dokaznemu standardu verjetnosti obstoja terjatve je zadoščeno, če so podane okoliščine, ki govorijo v prid zaključku, da ta terjatev obstoji, kar ni podano. Za verjeten obstoj terjatve ne zadostuje zgolj sklicevanje na mnenja oziroma priporočila specialistov in njihovo svetovanje o zdravljenju v tujini. Sodna praksa je pri ugotavljanju obstoja dejstev glede obstoja pogoja za izdajo začasne odredbe stroga, zato je že v sami zahtevi za izdajo začasne odredbe potrebno konkretno navesti vse okoliščine in dejstva in za navedeno predložiti dokaze.
Tožnik tudi v pritožbi navaja, da uveljavlja subvencijo najemnine zato, da bi si lahko šele na podlagi tako zagotovljenih sredstev najel stanovanje. Iz določb ZUPJS povsem jasno izhaja, da mora biti najprej sklenjena najemna pogodba, šele potem je mogoče odločati o pravici do subvencioniranja najemnine. Zakon torej ne omogoča pridobitve najprej subvencije najemnine in šele nato iskanje ter najem stanovanja.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - izvršba na podlagi menice - ugovori po meničnem pravu
Upnik je v tem primeru uporabil postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, Centralnim oddelkom za verodostojno listino, v katerem k predlogu za izvršbo ni priložena verodostojna listina, in se ni odločil za postopek na podlagi priložene menice. Ker listine v tem postopku niso bile priložene in posledično vročene dolžniku hkrati s sklepom o izvršbi, je dolžniku breme uveljavljana ugovorov po meničnem pravu mogoče naložiti šele v nadaljnjem, kontradiktornem postopku, v katerem se bo presojalo, kateri so tisti ugovori po meničnem pravu, ki jih dolžnik, glede na njegovo mesto na menici in glede na položaj upnika iz menice, sploh lahko učinkovito uveljavlja.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 11. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 87 o sindikalni svobodi in zaščiti sindikalnih pravic člen 1. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja člen 1. Direktiva 2002/14/ES Evropskega parlamenta In Sveta z dne 11. marca 2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti člen 4. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 152, 267. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 12, 28. Evropska socialna listina (1995) člen 5, 6. ZRSin člen 6, 8, 9, 9/1, 9/2, 9/3, 10. URS člen 14, 76, 156. ZPP člen 7, 212, 214, 214/2.
reprezentativnost sindikata pri delodajalcu - reprezentativnost sindikata - članstvo v sindikatu
Določbe 6., 8., 9. in 10. člena ZRSin je potrebno razlagati skupaj, kar pomeni, da mora sindikat, ne glede na povezavo s konfederacijo, izkazati minimalno članstvo med delavci: 10 %, če je združen v reprezentativno konfederacijo, ali 15 %, če deluje samostojno.
Ustavno zagotovljena sindikalna svoboda (76. člen Ustave RS) varuje pravico do ustanavljanja in delovanja sindikatov, ne pa nepogojne reprezentativnosti na vseh ravneh. Kvantitativni kriteriji za priznanje posebnega statusa so legitimen, primeren in nujen instrument za zagotovitev, da tisti, ki zavezujoče zastopajo vse delavce na določeni ravni, uživajo zadostno podporo prav tam. Reprezentativnost je status s posebnimi učinki - omogoča podpisovanje kolektivnih pogodb, sodelovanje v organih soodločanja, predlaganje predstavnikov delavcev, ki sodelujejo pri upravljanju ipd. (7. člen ZRSin). Zato je povsem razumno, da je zahtevana minimalna raven dejanske podpore med delavci (10 % ali 15 %), saj se s tem preprečuje, da bi o pravicah vseh delavcev v organizaciji odločali sindikati z zanemarljivim številom članov.
stroški postopka - prvi narok za glavno obravnavo - nagrada za narok v ponovljenem postopku - povrnitev revizijskih stroškov - pravočasnost priglasitve stroškov - predlog za dopustitev revizije
Ker v ponovljenem postopku sodišče ne opravi več prvega naroka za glavno obravnavo, ampak narok, pritožba pravilno navaja, da za zastopanje na naroku v ponovljenem sojenju tožniku ne pripada 300 točk, temveč le 150 (tar. št. 16/3/b OT).
Po določbi tar. št. 16/8 OT se 50 % odvetniških stroškov, priznanih za predlog za dopustitev revizije, všteje v odvetniške stroške za revizijo. Navedeno pomeni, da tožniku za revizijo pripada povračilo 262,5 točk, in ne 450, kot mu jih je priznalo sodišče prve stopnje.
neuspešno poskusno delo - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - obrazložitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi - delovni mentor
Tožnik neutemeljeno uveljavlja, da naj bi bila vsebina izpodbijane odpovedi pavšalna in da zato ni mogoč preizkus njene zakonitosti. Bistveno je, da je mogoče iz obrazložitve odpovedi razbrati konkretne razloge za negativno oceno poskusnega dela. To je v skladu s splošno zakonsko zahtevo, da morajo biti odpovedi, ki jih poda delodajalec, obrazložene (drugi odstavek 87. člena ZDR-1). Iz odpovedi (ne nazadnje pa tudi iz navedb v pritožbi, ki se nanašajo na to, da tožnik ni osvojil delovnih operacij in znanj za samostojno opravljanje dela, da ni bil samoiniciativen, da ni kazal zadostnega interesa po pridobivanju novih znanj in da je med delovnim časom večkrat zaspal) so jasno razvidno poudarki, na katerih je temeljila ocena poskusnega dela.
Bolniška odsotnost mentorja ni mogla bistveno vplivati na uspeh tožnikovega poskusnega dela, saj je šlo za relativno kratko obdobje odsotnosti na samem začetku tožnikovega dela (tožnik je namreč imel poskusno dobo določeno v trajanju šest mesecev, tj. od 1. 5. 2024 do 30. 10. 2024), v tem času pa je tožnik opravljal delo, ki so ga spremljali drugi delavci.
Že samo dejstvo, da je tožnik večkrat zadremal na delovnem mestu, lahko predstavlja utemeljen razlog za oceno, da tožnik poskusnega dela ni uspešno opravil.