plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - nastanek taksne obveznosti - plačilni nalog za plačilo sodne takse za tožbo - rok za plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse za tožbo - domneva umika tožbe - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - prepozen ugovor zoper plačilni nalog - predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - rok za vložitev predloga za taksno oprostitev
Obveznost plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje je nastala ob vložitvi tožbe. Ker je tožnica predlog za oprostitev plačila sodnih taks podala po tem, ko je bila že s plačilnim nalogom pozvana k plačilu sodne takse, ugovor pa je vložila prepozno in je ta sklep pravnomočen, je sodišče ravnalo pravilno, ko je štelo tožbo za umaknjeno.
vstop stranke v postopek - stečajni postopek nad tožečo stranko - stranska intervencija
Pritožnika ne zatrjujeta, da bi bila tožeča stranka že izbrisana iz sodnega registra, to tudi ne izhaja iz sodnega registra. Kako dolgo bo še trajal stečajni postopek ni mogoče prejudicirati. Dokler je tožeča stranka še vpisana v sodni register, tako dolgo lahko stranski intervenient intervenira na njeni strani in doseže razveljavitev skupščinskih sklepov.
nasilje v družini - žrtev nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - pojem nasilja v družini - psihično nasilje - zalezovanje - protipravni poseg - poseg v osebnostno pravico do zasebnosti in osebnega dostojanstva - trajanje ukrepa - prepustitev stanovanja - ukrep prepovedi približevanja - primernost in sorazmernost ukrepa - tehtanje okoliščin
Med oblikami nedovoljenega nasilja sta v 3. členu ZPND navedena tudi psihično nasilje in zalezovanje. Kot psihično nasilje so opredeljena ravnanja in razširjanje informacij, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske, tudi če so storjena z uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije. Zalezovanje je naklepno ponavljajoče se neželeno vzpostavljanje stika, zasledovanje, fizično vsiljevanje, opazovanje, zadrževanje na krajih, kjer se žrtev giba ali druga oblika neželenega vdora v življenje žrtve.
Po 19. členu ZPND lahko sodišče povzročitelju nasilju, ki je žrtvi prizadejal škodo na zdravju ali je drugače protipravno posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice, prepove vstopiti v stanovanje, v katerem živi žrtev, in se zadrževati v njegovi bližini, mu prepove zadrževati in približevati se krajem, kjer se žrtev običajno nahaja, prepove navezovati stike z žrtvijo na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in tudi prek tretjih oseb, in prepove vzpostaviti srečanje z žrtvijo. Po 21. členu ZPND lahko sodišče povzročitelju nasilja, ki živi ali je živel v skupnem gospodinjstvu z žrtvijo, naloži, da mora stanovanje v skupni uporabi prepustiti žrtvi v izključno uporabo v obsegu, kot ga je imel v uporabi sam. Če sta žrtev in povzročitelj nasilja skupna lastnika stanovanja, sodišče omeji trajanje ukrepa na največ 12 mesecev. V sklepu, s katerim sodišče izreče ukrep po tem zakonu, izreče tudi denarno kazen za primer, če povzročitelj nasilja ne bo ravnal v skladu s sklepom sodišča ali bo kršil dolžnost iz petega odstavka 21. člena ali dolžnost iz petega odstavka 22. člena tega zakona (22.č člen ZPND).
O trajanju ukrepov odloči sodišče ob upoštevanju intenzivnosti in trajanja poseganja v duševno integriteto žrtve. Samo po sebi zato ni pomembno, ali je povzročitelj nasilja vršil "zgolj" eno ali več oblik nasilja. Tudi sklicevanje na en primer iz sodne prakse še ne utemeljuje zatrjevanega predolgega trajanja ukrepov v obravnavanem primeru. Devetmesečno trajanje ukrepov je sorazmerno z ugotovitvami o hudo porušenem duševnem ravnovesju predlagateljice.
Ugotovitve o nasilnih ravnanjih nasprotnega udeleženca in ogroženosti predlagateljice utemeljujejo izrek prepustitve stanovanjske hiše ter prepovedi zadrževanja v njeni bližini in v bližini predlagateljičinega delovnega mesta.
Utemeljen je pritožbeni očitek o nesorazmernosti ukrepa, kolikor se nanaša na prepoved zadrževanja na nepremičninah, ki jih nasprotni udeleženec uporablja za parkiranje tovornjakov, prikolic in strojev, potrebnih za opravljanje svoje dejavnosti, in kot dovozno pot do parkirišča. V delu, v katerem je zemljišča in objekt, namenjen za opravljanje poklicne dejavnosti nasprotnega udeleženca, mogoče ločiti od ostalih nepremičnin, bi taka prepoved predstavljala prekomeren poseg v opravljanje dejavnosti, ki jo nasprotni udeleženec opravlja v okviru gospodarske družbe.
ZFPPIPP člen 330, 330/1, 330/2, 395, 395/2, 395/3, 395/4, 399, 399/1. ZIZ člen 221. URS člen 33.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - sklep o prodaji - stanovanjska hiša - izpraznitev in izročitev nepremičnine, v kateri dolžnik živi - dom dolžnika - kogentna določba - pravnomočnost sklepa - izvršilni naslov - nalog za izpraznitev - izselitev dolžnika iz stanovanjske hiše - slab socialni položaj dolžnika - izvršilna dejanja - izvršitev sodnega sklepa - odložitev izvršitve - stečajni upravitelj - ovira za prodajo premoženja - sklenitev najemne pogodbe - test sorazmernosti - višina terjatve upnika - ločitvena pravica - izhodiščna cena - poplačilo zavarovane terjatve - pravica do zasebne lastnine - učinkovanje odpusta obveznosti
Sodišče pri izdaji sklepa glede izpraznitve in izročitve nepremičnine nima diskrecijske pravice, da o izpraznitvi in izročitvi odloči drugače kot izhaja to iz drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP. Na navedeno obveznost dolžnice zato pritožbeno zatrjevane socialne okoliščine dolžnice ne morajo vplivati.
Vzrok za nastanek obveznosti, za katero odgovarja dolžnik upniku, ki je prijavil svojo terjatev, na prodajo premoženja nima vpliva.
povrnitev potrebnih stroškov v zvezi z zdravljenjem - nesreča pri delu pri pravni osebi, ki ni delodajalec - odgovornost delodajalca za škodo - dejanski delodajalec - zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu - poklicna usposobljenost delavca - delo na višini
Kadar formalni delodajalec napoti delavca na delo k uporabniku, za škodo poleg uporabnika ne odgovarja zgolj zato, ker ima sklenjeno delovno razmerje z delavcem. Njegova odgovornost je podana le tedaj, če mu je mogoče očitati protipravno in krivdno ravnanje, ki je bilo v vzročni zvezi s poškodbo delavca.
izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine - odlog izvršbe na predlog dolžnika - dom dolžnika
V primerih, ko ne gre za izvršbo na dolžnikovo nepremičnino, temveč mora dolžnik izprazniti nepremičnino, ki ni in ni bila v njegovi lasti, ne pride v poštev presoja sorazmernosti med višino upnikove denarne terjatve in posegom v dolžnikovo lastninsko pravico, ko bi bilo slednjo mogoče obvarovati, če bi se dolžniku dala možnost, da terjatev v času odloga poplača. Sodišče mora v takem primeru tehtati med upnikovo pravico do učinkovite izvršbe in pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, ki ni absolutne narave. Sodna praksa, ki priznava poslabšanje zdravja kot pravno priznano škodo, se nanaša na težka bolezenska stanja, ki dolžnike resneje ogrožajo. Dolžnik se je imel do sedaj že možnost iz nepremičnine izseliti oziroma je po določenem času od nastanka izvršilnega naslova utemeljeno pričakovanje, da si je dolžnik prizadeval dobiti nastanitev oziroma vsaj začel ustrezen postopek. Na dolžniku je namreč breme, da si v določenem razumnem času zagotovi nadomestno bivanje.
upnik - upniški odbor - izredno poročilo upravitelja - zavrženje predloga - aktivna procesna legitimacija upnika - pravni interes
Posameznemu upniku je priznan pravni interes le za tista procesna dejanja v postopku, s katerimi lahko neposredno in konkretno varuje svoje pravice, pravni interes oziroma pravni položaj oziroma izposluje zase izboljšanje svojega pravnega položaja. Z izrednim poročilom upravitelja pa se upnikov pravni položaj v stečajnem postopku ne spremeni, zato mu je že zakon odrekel procesno legitimacijo oziroma upravičenost do zahteve za izredno poročilo upravitelja.
Skupno premoženje tožnika in njegove družine znaša 54.880,80 EUR. Od tega 9.906,40 EUR odpade na vrednost 122 delnic A., ki so v tožnikovi lasti. Skupno premoženje tožnika in njegove družine tako nedvomno bistveno presega cenzus, ki je določen v višini 19.304,64 EUR. V tem primeru pa tudi po stališču pritožbenega sodišča niso izpolnjeni pogoji določeni v 11. členu ZST-1, da bi se tožnika oprostilo plačila sodne takse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00043726
OZ člen 72, 72/1, 72/2, 74, 76, 80, 240, 393, 393/1, 393/3, 406. ZPP člen 351. Uredba Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) člen 47, 47/1. Uredba Komisije (ES) št. 1975/2006 z dne 7. decembra 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 31, 31/2.
pogodba o sofinanciranju - aktivna stvarna legitimacija - sofinanciranje projekta - kršitev pogodbe - pogodbena odškodninska odgovornost - navajanje neresničnih podatkov v izjavi - vračilo izplačanih sredstev - solidarna obveznost - deljiva obveznost - višja sila - pooblastilo za zastopanje
Ker sta oba upnika zahtevala en znesek, ki jima je bil tudi prisojen, pomeni, da je bila vsakemu od njiju prisojena polovica zneska in ne vsakemu od njiju celoten znesek. Sodišče prve stopnje pa bi bilo dolžno prisoditi celoten znesek, do katerega bi bila upnika upravičena solidarno le, če bi dokazala, da je bila solidarnost med njima dogovorjena ali določena z zakonom.
Nerelevantne so tudi pritožbene navedbe o tem, kako se je prva tožnica pravdala v upravnem postopku oziroma kako bi se tam pravdala tožena stranka; v konkretnem primeru so pomembne le trditve in dokazi, ki sta jih pravdni stranki navedli oziroma predložili v tem sporu. Prav tako niso relevantne navedbe tožene stranke v zvezi s sodbo Upravnega sodišča RS, saj se je tam presojalo (upravno) razmerje med Agencijo in prvo tožnico, v tem sporu pa je relevantno (pogodbeno) razmerje med prvo tožnico in končnim upravičencem. Navedenega ne more spremeniti okoliščina, ki jo izpostavlja pritožnica, da sta dokončanje projekta potrdila prva in druga tožnica, saj sta slednji preverjali le skladnost projekta s pisno dokumentacijo (predloženimi računi in drugimi dokazili).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00043428
ZGD-1 člen 35, 35/1, 35/3, 36. ZFPPIPP člen 136, 136/1, 151a, 221j, 221j/1, 373, 373/2. ZPP člen 81, 98, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22, 23. OZ člen 78, 78/1. ZSReg člen 8, 8/1, 43, 43/1.
postopek prisilne poravnave - pritožba delničarja - dopustnost pritožbe - prokura - prokurist - preklic prokure - učinkovanje preklica - učinek prenehanja pooblastila - dobroverni tretji - vročitev - vpis spremembe v sodni register - deklaratoren vpis - zakoniti zastopnik - direktor družbe - upravičenje za zastopanja družbe - procesna upravičenja prokurista - procesna dejanja zakonitega zastopnika - pravica do sodnega varstva - enako varstvo pravic - možnost sodelovanja v postopku
Prokurist je izgubil upravičenje za zastopanje že z izjavo zakonitega zastopnika o preklicu, v razmerju do dobrovernih tretjih pa je preklic začel učinkovati z vpisom tega pravnega dejstva v sodni register (prvi odstavek 78. člena OZ v zvezi s 36. členom ZGD-1), ne glede na to, kdaj je bil in ali je bil preklic prokure prokuristu vročen. Pogoj za veljavnost preklica prokure ni vročitev preklica prokuristu, kot to trdi pritožnik.
Prokurist upravičenje za zastopanje družbe črpa iz podelitve prokure kot posebne oblike pooblastila, poslovno voljo pravne osebe pa oblikuje poslovodja kot zakoniti zastopnik dolžnika, in ne prokurist. Zato je v primeru, kadar si procesna dejanja prokurista in zakonitega zastopnika nasprotujejo, potrebno upoštevati procesna dejanja zakonitega zastopnika.
Glede na četrti odstavek 11. člena ZST-1 bi bil dolžnik lahko oproščen plačila sodne takse v presežku nad 44,00 EUR, to je 11,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v ugotovljenih dejanskih okoliščinah ta ne predstavlja zneska, zaradi katerega bi bila ogrožena dejavnost dolžnika, kar je pogoj po tretjem odstavku 11. člena ZST-1.
Dolžnik ugotovitev sodišča prve stopnje v zvezi z nepravočasnostjo pritožbe, ki so v tej zadevi edino pravno pomembne, ne izpodbija. Pritožbeno sodišče zato dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje ocenjuje za pravilne, saj dolžnik nasprotnega niti ne zatrjuje.
ZPP člen 17, 17/2, 19, 19/1, 19/2, 180, 279c, 481, 481/1, 481/1-1. ZTNP-1 člen 11, 11/4. ZUS-1 člen 7, 7/3. URS člen 22, 23.
stvarna pristojnost - ugovor stvarne nepristojnosti - prepozen ugovor - zavrženje ugovora - ustalitev pristojnosti - sodišče splošne pristojnosti - specializirano sodišče
Sodišče na svojo stvarno pristojnost na prvi stopnji ne pazi ves čas po uradni dolžnosti, temveč le do določene faze postopka, in sicer le ob predhodnem preizkusu tožbe pred njeno vročitvijo toženi stranki. Pozneje se lahko izreče za stvarno nepristojno še do razpisa glavne obravnave, vendar le na ugovor tožene stranke v odgovoru na tožbo (prvi in drugi odstavek 19. člena ZPP).
Če sodišče pri uradnem preizkusu ne podvomi v svojo stvarno pristojnost in je niti tožena stranka pravočasno ne graja, pride do tihega dogovora o stvarni pristojnosti oziroma do njene ustalitve, in sicer tudi v morebitnem primeru zadeve iz pristojnosti specializiranega sodišča.
ZVEtL-1 člen 3, 19, 21, 21/2, 25. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 7. ZD člen 132.
vzpostavitev etažne lastnine - upravičen predlagatelj - lastninska pravica na posameznem delu zgradbe - etažni lastnik - elaborat - prekoračitev zahtevka - veljaven pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - pravica do izjave
Do prekoračitve tožbenega zahtevka in v zvezi s tem očitane kršitve pravil postopka v obravnavani zadevi ni prišlo. Čeprav je predlagatelj zahteval ugotovitev lastninske pravice na stanovanju v podstrešni etaži stavbe v izmeri 76 m², iz kasneje izdelanega elaborata pa izhaja, da gre za 93,4 m², je pomembno le, da je predlagatelj zahteval ugotovitev lastninske pravice na celotnem mansardnem stanovanju.
Oseba, ki pravice uveljavi pri zasebniku in ne pri izvajalcih, vključenih v javno mrežo (javni zavodi ali koncesionarji) nosi sama stroške zdravstvenih storitev.
izvršilni stroški - stroški ugovora - stroški odgovora na ugovor - neutemeljenost - potrebnost - načelo krivde - načelo uspeha
Ni pritrditi sodišču prve stopnje, da upnikov odgovor na ugovor ni v ničemer pripomogel k rešitvi zadeve, nenazadnje sodišče prve stopnje ugotavlja pravnorelevantna dejstva v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa na podlagi dokazil, ki jih je priložil upnik k odgovoru na ugovor.
odločitev o stroških postopka - umik tožbe - razlog za umik tožbe - izpolnitev zahtevka - paulijanska tožba (actio pauliana) - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - obstoj terjatve - izpolnitev obveznosti - izpolnitev terjatve s strani tretjega - trditveno in dokazno breme - nove trditve v pritožbi - prepozne trditve
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri odločitvi o stroških pravilno uporabilo materialno pravo, konkretno 158. člen ZPP, ki določa, da mora tisti, ki je umaknil tožbo, nasprotniku povrniti njegove stroške, razen če je tožbo umaknil takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek. Res je, da v konkretni pravdi ni šlo za točno tako situacijo, saj toženka ni izpolnila zahtevka, ki sta ga tožnika uveljavljala v tej pravdi, vendar je kljub temu podan položaj, ki se v vseh bistvenih značilnostih sklada s pravilom 158. člena ZPP, zato je na mestu analogna uporaba navedenega člena.
Pri denarnih terjatvah za upnika ni bistveno, kdo izpolni terjatev, temveč je bistveno dejstvo, da je terjatev izpolnjena (plačana). Izpolni lahko tudi kdo tretji in upnik je tako izpolnitev dolžan sprejeti (primerjaj 271. člen OZ). V zvezi s paulijansko tožbo je še posebej določeno, da se toženec lahko izogne izpodbijanju, če izpolni dolžnikovo obveznost (četrti odstavek 259. člena OZ). Pritožba navaja, da terjatve do tožnikov ni plačala toženka, temveč A. A., vendar za to ne ponudi nobenih prepričljivih dokazov.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00045184
DZ člen 7, 7/2, 149, 149/1, 149/2, 160, 160/1, 171, 171/2. Obiteljski zakon (Družinski zakon, Hrvaška, 2015) člen 98, 98/3. Zakon o međunarodnom privatnom pravu (Zakon o mednarodnem zasebnem pravu, Hrvaška, 2017) člen 14. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 1, 1/2-a.
razmerja med starši in otroki - odločanje po uradni dolžnosti - odsvojitev premoženja otrok - koristi otroka kot pravni standard - ukrepi za varstvo koristi otroka - zavarovanje koristi otrok - omejitev starševske skrbi - prepoved odsvojitve in obremenitve - odobritev pravnega posla - odobritev pravnega posla s strani centra za socialno delo - uporaba domačega in tujega prava - uporaba tujega (hrvaškega) prava - pravna sposobnost fizične osebe - poslovna sposobnost
Šele če obstaja nevarnost, da bodo starši z odsvojitvijo ali obremenitvijo stvari iz premoženja svojega otroka ogrozili njegove premoženjske koristi, mora sodišče izreči ukrepe, ki jih za varstvo premoženjskih koristi otroka določa DZ. Za zavarovanje premoženjskih koristi otroka lahko med drugim odloči, da staršem prepove odsvojitev ali obremenitev otrokovega premoženja (drugi odstavek 171. člena DZ). Ker je bilo v konkretnem primeru ugotovljeno, da sklenitev pravnega posla mladoletnega otroka ne ogroža, sodišče nima podlage za izrek ukrepa po določbah DZ.
Odobritev predpogodbe s strani slovenskega sodišča ni predpogoj za odobritev pravnega posla s strani hrvaškega upravnega organa. Obiteljski zakon Republike Hrvaške v tretjem odstavku 98. člena vsebuje določbo, da potrebujejo starši za odsvojitev ali obremenitev otrokovega premoženja soglasje oblastnega organa. Ker Uredba ES št. 593/2008 z dne 17. 6. 2008 (Uredba Rim I), ki zavezuje države članice EU, kamor sodi tudi Republika Hrvaška, s področja svoje uporabe izključuje vprašanje pravne in poslovne sposobnosti fizičnih oseb, bi bilo potrebno uporabiti določbe hrvaškega Zakona o međunarodnom privatnom pravu, ki v 14. členu določa, da se za pravno in poslovno sposobnost osebe uporabi pravo države, katere državljan je. Naš DZ, ki se uporablja od 15. 4. 2019, pa je zahtevo, da starši za obremenitev in odsvojitev stvari iz otrokovega premoženja potrebujejo soglasje oblastvenega organa, opustil.