Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da vsakršna objava fotografij in videoposnetkov na družbenih omrežjih še ne pomeni ogrožanja in s tem potrebe po izdaji začasne odredbe. Njena izdaja je omejena le na nujne izjemne primere, ko je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Zgolj (potencialna) možnost, da lahko mld. A. A. objave fotografij in video posnetkov na družbenih omrežjih v bodoče tudi ogrožajo, pa še ne zadosti pogoju verjetno izkazane otrokove ogroženosti.
Tožena stranka je bila tako o tem, da ji je bil poziv na odgovor na pritožbo poslan pomotoma obveščena še isti dan, ko je bil poziv poslan. Tožena stranka je bila tako takoj še isti dan obveščena, da je bil poziv poslan preuranjeno, zato vložitev odgovora na pritožbo, ki to pravzaprav ni, ker se ukvarja le z vprašanjem pravočasnosti plačila sodne takse in priglasitev stroškov naslednji dan meji na zlorabo procesnih pravic, vsekakor pa do povrnitve priglašenih stroškov tožena stranka nima pravice.
vročitev s pritrditvijo na sodno desko - pravna fikcija - obročno plačilo denarne kazni - zavrženje predloga
Sodišče prve stopnje je zato postopalo procesno pravilno, ko je v skladu s 120. členom ZKP citirano drugostopenjsko sodbo in plačilni nalog obsojencu vročilo s pritrditvijo na sodno desko. Takšna vročitev pa je bila v nasprotju s prepričanjem zagovornice opravljena pravilno in na zakonsko dopusten način. Pri vročitvi odločbe s pritrditvijo na sodno desko gre za pravno fikcijo, zato zagovornica ne more zatrjevati in dokazovati, da obsojenec ni bil seznanjen z njeno vsebino.
ZKP člen 4, 4/5, 83, 285.e, 285.e/2, 340, 340/4, 371, 371/1, 371/1-8, 402, 402/3. Direktiva 2010/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih člen 2.
predlog za izločitev dokazov - policijska preiskava - prevajanje - tolmač - nedovoljeni dokazi - pravica do obrambe - pravica do prevajanja
V fazi policijske preiskave lahko prevaja vsak, ki pozna oziroma govori jezik osumljenca, čemur je bilo v obravnavani zadevi zadoščeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00044989
ZOdvT tarifna številka 3100, 3101, 3101/2.
nepravdni postopek - stroški postopka - nagrada za postopek
Pritožba pravilno izpostavlja, da je bila v predmetnem nepravdnem postopku dejavnost pooblaščenca nasprotnega udeleženca (oziroma njegovega pooblaščenca) omejena na prejem sklepa o umiku predloga za delitev solastnih nepremičnin in ustavitvi postopka. To pomeni, da je sodišče prve stopnje povračilo stroškov nasprotnemu udeležencu napačno odmerilo (zgolj) ob upoštevanju tar. št. 3100.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrnitev ugovora - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper nalog za plačilo sodne takse - možnost preizkusa odločitve - sodna taksa za pritožbo - pritožba zoper sodbo - datum izdaje sodbe - očitna pisna pomota - taksna tarifa - odločitev o glavni stvari - zamudna sodba
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa res napačno zapisalo letnici, vendar s tem ni zagrešilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, kot to trdi tožena stranka, temveč gre za očitno pisno (tipkarsko) pomoto tako pri zapisu letnice izdane sodbe v tej zadevi (sodba je bila pravilno izdana 20. 12. 2018), kakor tudi pri zapisu letnice pritožbe tožene stranke zoper to sodbo (pritožbo je tožena stranka vložila 12. 12. 2019). Pri tem sta v obrazložitvi izpodbijanega sklepa tako dan kot mesec sodbe kot tudi pritožbe tožene stranke zapisana pravilno. Poleg tega je že iz plačilnega naloga z dne 16. 12. 2020 izhajalo, da je bila sodna taksa odmerjena po tar. št. 1121 ZST-1, torej za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari, kar je bila v obravnavanem primeru lahko le zamudna sodba z dne 20. 12. 2018, zoper katero je tožena stranka vložila pritožbo dne 12. 12. 2019. Glede na navedeno pritožba neutemeljeno trdi, da so razlogi izpodbijanega sklepa sami s seboj v nasprotju oziroma nejasni, saj je več kot očitno, da je prišlo pri zapisu letnic v obrazložitvi izpodbijanega sklepa do povsem očitne pisne (tipkarske) pomote, kar na samo vsebino sklepa ali dejstvo, da se sklepa zato ne bi dalo preizkusiti, ni imelo vpliva.
predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - upravičeni predlagatelj - zavrženje predloga - pravni naslov - pravni temelj pridobitve lastninske pravice - odločba o priglasitvi del - enostaven objekt - povezanost zemljišča in objekta - družbena lastnina - pravica uporabe - prenos pravice uporabe - zemljišče v družbeni lastnini - gradnja na zemljišču v družbeni lastnini - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - pridobitev lastninske pravice
Odločba o dovolitvi priglašenih del ne predstavlja pravnega naslov v smislu drugega odstavka 19. člena ZVEtL-1, saj se z njo ne vzpostavlja, ugotavlja ali prenaša lastninska pravica na stavbi (ali posameznem delu stavbe). Predmet omenjene odločbe ni bilo odločanje o (lastninski) pravici, ampak je šlo za presojo skladnosti v odločbi priglašenih del s prostorskimi izvedbenimi akti.
ZST-1 člen 10, 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12b, 12b/1. ZPP člen 212, 337, 337/1.
predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse - obstoj premoženja - trditveno in dokazno breme - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti - transakcijski račun - postopek poenostavljene prisilne poravnave - nedovoljene pritožbene novote
Postopek poenostavljene prisilne poravnave je sicer postopek zaradi insolventnosti, vendar dejstvo insolventnosti tožene stranke še ne daje podlage za njeno oprostitev plačila sodnih taks, sicer bi bila ta okoliščina predvidena v 10. členu ZST-1 kot z zakonom določena taksna oprostitev.
ZPP člen 270, 270/1, 270/1-13, 271, 271/1. ZMZPP člen 90, 91.
varščina za pravdne stroške - tožniška varščina - stečaj pravne osebe
Pravilno je stališče, da ZPP materialnopravnih določb, na podlagi katerih bi bilo od tožnika mogoče zahtevati varščino za pravdne stroške toženca, nima. Edine tovrstne določbe vsebuje le ZMZPP v svojem 90. in 91. členu, ki pa tovrstno varščino predvideva le v primerih, ko je tožnik tuj državljan ali oseba brez državljanstva, ki nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, za kar pa v konkretnem primeru ne gre. Slovensko pravo torej tožencu v primerih, kot je konkretni, tj., ko je tožnica pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ne daje pravice zahtevati položitve varščine za povrnitev njegovih pravdnih stroškov.
ZPSVIKOB člen 25, 45. ZBan-1 člen 350a, 350a/1. ZRPPB člen 265. ZPP člen 208.
nadaljevanje pravdnega postopka - prekinitev postopka po samem zakonu - odškodninska odgovornost bank - protiustavnosti zakonske določbe - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije - ugotovitev protiustavnosti - odprava protiustavnosti - neskladnost zakona z ustavo
Ustavno sodišče RS je (ponovno) prekinilo »zgolj« odškodninske postopke, ki tečejo zoper Banko Slovenije in so bili pred tem prekinjeni na podlagi 4. točke izreka sklepa istega sodišča opr. št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016, nato pa so se nadaljevali z dnem 19. 12. 2019, torej z uveljavitvijo ZPSVIKOB. To so torej »zgolj« odškodninski postopki po 350.a členu ZBan-1 (postopki zoper Banko Slovenije), ki jih ZPSVIKOB omenja (ureja) v 45. členu.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/1, 11/2, 12a. ZBPP člen 13. ZSVarPre člen 23, 23/1. ZPP člen 337, 337/1.
dolžnost plačila sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - premoženjske razmere - periodični dohodek zavezanca za plačilo sodne takse - povprečni mesečni dohodek - transakcijski račun - priliv denarnih sredstev na tekoči račun - zakonsko pooblastilo - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti - nedopustna pritožbena novota - trditvena in dokazna podlaga
Zmotno je pritožničino naziranje, da bi jo moralo sodišče prve stopnje (iz razloga ker ni vedela, kako si bo razlagalo prilive na njen račun) pozvati k pojasnilu. Prosilec je dolžan, ne da bi se ga k temu posebej pozivalo, pojasniti bistvene okoliščine v zvezi z naravo sredstev na svojih računih.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00043805
ZPND člen 22a, 22a/1, 22a/8. ZPP člen 155, 155/1, 325, 332, 365, 365-2, 365-3. ZNP-1 člen 42. ZBPP člen 46. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 23, 23-1, 23-2. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3.
ukrepi po zpnd - sklep o stroških postopka - dopolnilni sklep o stroških - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - odločanje o stroških po prostem preudarku - upoštevanje vseh okoliščin primera - umik predloga v nepravdnem postopku - odmera stroškov - potrebnost stroškov - preveritev potrebnosti vlog - nagrada za zastopanje na naroku - stroški za pristop na narok - preložitev naroka - brezplačna pravna pomoč - povrnitev stroškov zastopanja v postopku brezplačne pravne pomoči dodeljenega odvetnika - plačilo v dobro proračuna rs - sprememba sklepa - vsaka stranka krije svoje stroške
Dopolnilni sklep o stroških je samostojen sklep o delu stroškovnega zahtevka, zato bi moralo sodišče prve stopnje predlagateljici poleg že s prvim sklepom prisojenih stroškov z dopolnilnim sklepom prisoditi še dodatne stroške, ne pa ji stroške ponovno priznati v še višjem znesku.
Pravilna je odločitev, da se nasprotnemu udeležencu ne prizna stroškov postopka, ki so mu nastali s tem, ko je prvotni predlog za izrek ukrepov vložil tudi predlagateljičin sin (drugi predlagatelj), ki pa je kasneje svoj predlog umaknil. Prvostopenjsko sodišče, ki v postopkih po ZPND o stroških odloča po prostem preudarku, je pravilno presodilo, da nasprotnemu udeležencu s tem, ko se je drugi predlagatelj pridružil predlogu svoje matere, niso nastali nikakršni posebni stroški. V svojem stroškovnem zahtevku nasprotni udeleženec tudi ni uspel izkazati, kateri so tisti stroški, ki se nanašajo le na drugega predlagatelja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00043656
KZ-1 člen 259, 259/1.
kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva - uradna listina - tehnični pregledi vozil - lažni podatki - prekršek - ne bis in idem
Svojstva uradne listine zapisnik o tehničnem pregledu, zato ker ni bil podpisan s strani obdolženega, ni izgubil, kot to zmotno meni pritožnik.
ZKP člen 181, 181/1-4, 277, 277/2, 468, 468/1. KZ-1 člen 186, 186/1.
postopek proti mladoletnikom - pripravljalni postopek - zahteva za uvedbo pripravljalnega postopka - pristojnost senata za mladoletnike - zavrnitev zahteve - zaslišanje soobdolženca kot priče
Tako je tudi po presoji višjega sodišča, na podlagi 4. točke prvega odstavka 181. člena ZKP (glede na to, da se v pripravljalnem postopku proti mladoletniku smiselno uporablja določba 181. člena ZKP), podan razlog, ki izključuje kazenski pregon zoper mladoletnika, ker ni dokazov, da naj bi mladoletnik storil očitano mu kaznivo dejanje. Zato je višje sodišče ob izostanku dokazov, da naj bi mladoletni, sedaj polnoletni A. A. storil očitano mu kaznivo dejanje, sledilo zahtevi sodnice za mladoletnike prvostopenjskega sodišča in sklenilo, da na podlagi prvega odstavka 468. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 181. člena ZKP zahtevo za uvedbo pripravljalnega postopka državne tožilke zoper mladoletnika zavrne.
ZDen člen 74, 88. ZOdvT člen 8, 8/1. ZTLR člen 29.
dedovanje denacionaliziranega premoženja - nov zapuščinski postopek - obseg zapuščine - vrnitev nacionaliziranega premoženja - prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve - pravica graditi - dobroverna posest - družbeno premoženje - priposestvovanje stvari v družbeni lastnini - soglasje za vlaganja - vlaganja v tujo nepremičnino - neupravičena obogatitev - zastopanje več strank
Res je, da se od lastnika nepremičnine, ki mu je znano neskladje med zemljiškoknjižnim stanjem in dejanskim stanjem, pričakuje skrbnost, da prepreči priposestvovanje. Vendar v obravnavanem primeru to ni relevantno, ker je bilo sporno premoženje do vrnitve lastninske pravice D. D. v denacionalizacijskem postopku družbeno premoženje, na katerem priposestvovanje sploh ni mogoče.
Krivice, ki so se zgodile z nacionalizacijo, so se popravljale z denacionalizacijo. Krivica je z nacionalizacijo storjena denacionalizacijskemu upravičencu.
F. F. je v tem postopku stranko zastopala kot stečajna upraviteljica in ne kot odvetnica, zato ji odvetniški stroški ne gredo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VSL00043425
ZPP člen 458, 458/1. ZPIZ-2 člen 194, 194a, 194a/3. ZIZ člen 102.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - odškodninska odgovornost - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) - odškodninska odgovornost zpiz - starostna pokojnina - akontacija pokojnine - pobotanje - pobotna izjava - nepobotljivost terjatev - škoda
Za konkretni spor je relevanten 194.a člen ZPIZ-2, ki ureja pobot preplačila z zapadlimi, a še neizplačanimi prejemki: če zavod (toženec) ugotovi, da je zavarovanec upravičen do izplačila novega prejemka, denarni znesek preplačila, do katerega zavarovanec ni imel pravice, pobota z novim izplačilom zapadlih zneskov novega prejemka (prvi odstavek). Šteje se, da pobot nastane z dnem zapadlosti terjatev (drugi odstavek). Zavod lahko pobota terjatve do celotne višine nakazila novega prejemka brez izrecne izjave ali soglasja upravičenca in ne glede na vrsto prejemka (tretji odstavek). O pobotu terjatev pa mora v petnajstih dneh od nastanka pobota obvesti upravičenca (četrti odstavek).
ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-8.. ZDD-1 člen 32, 32/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela - opravljanje pridobitnega dela
Tožnik je dne 24. 4. 2019 opravil prodajo lastnih izdelkov, kar pomeni, da je v času bolniškega staleža opravil pridobitno delo. To pa je razlog za izredno odpoved po 8. točki prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00043251
ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4, 107, 107/2.
vožnja pod vplivom alkohola - izvedba preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom - odreditev strokovnega pregleda - odklonitev strokovnega pregleda
V obravnavanem primeru obdolženec ni zapisnika podpisal, zato mu je poslujoči policisti V. odredil strokovni pregled. Kot je na podlagi pravilne dokazne ocene ugotovilo že sodišče prve stopnje, pa obdolženec strokovnega pregleda ni želel opraviti. Navedeno pomeni, da se ob upoštevanju določbe drugega odstavka člena 107 ZPrCP velja domneva, da se je obdolženec strinjal s prvotnim rezultatom, ki ga je pokazal alkotest.
nezakonito bivanje tujca - dovoljenje za začasno prebivanje zaradi študija - potrdilo o vloženi prošnji za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje - dejansko opravljanje dela - študentsko delo - praktično usposabljanje
Namen dovolitve prebivanja tujcev v RS zgolj na podlagi potrdila o vloženi prošnji za izdajo dovoljenja za prebivanje zaradi študija omogočiti, da do odločitve o njegovi prošnji biva v RS in v tem času opravlja študijske dolžnosti. Opravljanje dela v času od vložitve prošnje za izdajo dovoljenja za začasno bivanje zaradi študija do dejanske izdaje dovoljenja za prebivanje praviloma ni dovoljeno. Če torej tujec v času od vložitve prošnje za izdajo dovoljenja za prebivanje zaradi študija do izdaje takega dovoljenja dejansko opravlja delo, za katerega prejema plačilo, kot je tudi v obravnavanem primeru, ki mu zagotavlja preživljanje v RS, pa gre za nezakonito bivanje, saj peti odstavek člena 35 ZTuj-2 določa, da tujec, ki mu je izdano dovoljenje za začasno prebivanje za določen namen, lahko prebiva v RS samo v skladu z namenom, za katerega mu je bilo izdano dovoljenje, razen če ta zakon drugače določa. Tako izjemo pa določa peti odstavek člena 44 ZTuj-2. Upoštevajoč namen dovolitve prebivanja v RS na podlagi potrdila o vloženi prošnji pa po mnenju pritožbenega sodišča opravljanja dela v času do izdaje dovoljenja ne bi predstavljalo nezakonitega bivanja zgolj v primeru, če bi bilo dejansko izkazano, da tako delo predstavlja izpolnjevanje študijskih obveznosti, torej da gre dejansko za praktično usposabljanje na delovnem mestu oziroma opravljanje obvezne prakse in da tako delo tudi ustreza vsem pogojem, ki jih določajo predpisi, na katere napotuje peti odstavek člena 44 ZTuj-2.
podaljšanje ukrepa - resna nevarnost - žrtev nasilja v družini - ukrepi po zpnd - pravice žrtev po zpnd
Sodišče druge stopnje po pregledu zadeve ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri odločanju o podaljšanju ukrepov pravilno ponovno ugotavljalo ali obstajajo okoliščine zaradi katerih je sodišče po pogojih, kot jih določa ZPND dolžno zaščititi žrtev in pri tem pravilno upoštevalo pretekla in dosedanja ravnanja predlagatelja ter vse posebnosti konkretnega primera. Ustrezno je ugotovilo, da še vedno obstaja resna bojazen, da bo nasprotni udeleženec izvajal nasilje v primeru srečevanja in skupnega bivanja v solastni nepremičnini, zaradi katerega so mu bili izrečeni ukrepi.