CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00043198
OZ člen 937, 952. ZOZP člen 22. ZPP člen 458, 458/1, 495.
postopek v sporu majhne vrednosti - vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljeno dejansko podlago - zavarovalna pogodba - pogodba o obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti - splošni pogoji zavarovanja - neplačilo premije - prenehanje zavarovalne pogodbe - odstop od pogodbe - uničenje stvari - odjava vozila iz prometa - sorazmerni del plačila
Niti OZ niti ZOZP na golo dejstvo odjave vozila iz prometa ne veže pravne posledice prenehanja zavarovalne pogodbe. OZ sicer vsebuje pravilo o prenehanju obveznosti za primer, če je zavarovana stvar zaradi dogodka, ki ni bil predviden v polici, uničena (952. člen OZ). Vendar pa pri odjavi vozila iz prometa predmet zavarovanja še vedno obstaja. Zato pravilo iz 952. člena OZ v tem primeru ne pride v poštev.
Če zavarovalnica za zavarovalni primer, ki je nastal do dneva veljavnosti pogodbe, ki je predčasno prenehala, ni dolžna izplačati zavarovalnine, tudi ni upravičena do plačila celotne premije, pač pa le do premije, ki je dospela do dneva veljavnosti pogodbe. Iztrditvene podlage tožnice pa ne izhaja, da je toženki na podlagi druge pogodbe dolžna izplačati zavarovalnino za škodna dogodka, ki ju je prijavila toženka. Zato je upravičena le do plačila tistega sorazmernega dela zavarovalne premije, ki je zapadel do dneva veljavnosti te pogodbe.
ZPP člen 8, 350, 350/2. ZGD-1 člen 395, 395/1, 395/1-2, 395/2, 399, 399/2, 505, 510, 522.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izpodbijanje skupščinskega sklepa - izpodbojni razlog - kršitev pravice do obveščenosti - kršitev statuta - dokazna ocena
Dejstvo, da so bile nekatere informacije pritožnici posredovane pred skupščino, nekatere pa na skupščini, za vprašanje, ali je bila pritožnici kršena pravica do informacije, v konkretnem primeru ni relevantno. V konkretnem primeru je namreč bistveno vprašanje, ali je pritožnica informacije dobila ali ne, ne pa, ali jih je dobila ravno na skupščini. Smisel obveščanja o zadevah družbe je namreč omogočiti družbeniku, da se lahko pravilno odloči o zadevah družbe. Za to pa dejstvo, ali je informacije dobil pred skupščino ali na sami skupščini, ni relevantno.
Sodišče ne more samo (v celoti) prevzeti vloge skupščine oz. družbenikov in odločiti o vsebini sklepa, o katerem se na sami skupščini ni odločalo.
Pritožba tožnika pa pravilno uveljavlja, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je zastaral tudi zahtevek za plačilo delovne uspešnosti pred 25. 7. 2013 ter je iz tega naslova v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek za mesec julij 2013. Tožbo zaradi izplačila razlike v plači je tožnik vložil 25. 7. 2018. Ob upoštevanju 202. člena ZDR-1 zastarajo terjatve iz delovnega razmerja v roku 5 let. Terjatve iz naslova plač zapadejo na plačilni dan, mesečno najkasneje do 18. v mesecu za pretekli mesec (134. člen ZDR-1) in zastaranje začne teči prvi dan po zapadlosti, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti (336. člen OZ). Ker je terjatev za plačilo plače iz naslova stimulacije zapadla (šele) 18. 8. 2013, ta del terjatve ni zastaral.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00044302
ZIZ člen 65, 65/3, 170, 170/2. ZZZDR člen 51, 56, 56/3, 59, 59/1. SPZ člen 48. ZPP člen 224.
pravda za ugotovitev, da izvršba na nepremičnino ni dopustna - nedopustnost izvršbe - izvršba na nepremičnino - pravica do poplačila terjatve - zaznamba izvršbe - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - vlaganja v posebno premoženje enega zakonca ali tretje osebe - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj - originarna pridobitev lastninske pravice - pravno poslovna pridobitev lastninske pravice - notarski zapis kot javna listina - delitev skupnega premoženja - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - odplačevanje kredita
V skupno premoženje zakoncev spadajo tudi vložki v posebno premoženje enega zakonca ali tretje osebe, če gre za vlaganje dela ali sredstev, ki jih lahko štejemo za skupno premoženje. V tem primeru skupno premoženje tvori tisto povečanje vrednosti nepremičnine, ki je nastalo z vlaganji.
Izvršba na nepremičnino je nedopustna le v obsegu deleža, ki ga je tožeča stranka pridobila skladno z določbami ZZZDR na skupnem premoženju, saj ima le originarno pridobljena lastninska pravica prednost pred zastavno pravico tožene stranke.
Izvršljiv notarski zapis potrjuje, da je bila izjava z vsebino, kot je zapisana v notarskem zapisu dana, ne potrjuje pa resničnosti te izjave.
Kdo od zakoncev je najel kredit v zvezi s skupnim premoženjem oziroma kdo je prispeval denar za plačilo kredita, je nepomembno. Za oceno deležev na skupnem premoženju bi lahko bilo relevantno le morebitno odplačevanje kredita iz posebnih sredstev katerega od zakoncev.
ZFPPIPP člen 111, 111/1, 111/5, 116, 116/3. Pravilnik o vodenju seznama upraviteljev in o vsebini ter načinu obveščanja (2008) člen 8, 8/1.
osebni stečaj - sklep o začetku postopka osebnega stečaja - imenovanje stečajnega upravitelja - imenovanje upravitelja - postopek imenovanja - seznam upraviteljev - vrstni red - pritožba zoper sklep o imenovanju stečajnega upravitelja - potni stroški stranke - zagotovitev navzočnosti - predlog dolžnika
Vrstni red izbranih upraviteljev posameznega okrožnega sodišča se vodi ločeno za 1) postopke prisilnih poravnav in stečajne postopke nad pravno osebo, ter 2) za postopke osebnih stečajev in stečajev zapuščine. V vsaki skupini so upravitelji, ki so sami izbrali sodišče, pri katerem bodo opravljali funkcijo upravitelja. Razdalja med bivališčem dolžnika in registriranim sedežem pravnoorganizacijske oblike, v kateri upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja, po veljavnem ZFPPIPP ni merilo za izbiro sodnega okrožja.
Sodišče prve stopnje ni imelo pravice pri imenovanju preskočiti vrstni red in namesto upravitelja B. B. imenovati drugo osebo s seznama, ki opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v pravnoorganizacijski obliki, ki je registrirana s sedežem na območju Okrožnega sodišča v Celju.
Pritožbene trditve dolžnika, da ga je stečajni upravitelj povabil na razgovor v Novo Gorico, kar pa je zanj skoraj neizvedljivo zaradi potnih stroškov, ki jih nima iz česa plačati, ker nima nobenih prihrankov, na odločitev o imenovanju upravitelja ne vplivajo.
prenehanje pogodbe - odstop od pogodbe - akt, ki nima več pravnih učinkov - pogodbene obveznosti - pogodba o leasingu - leasing motornega vozila - splošni pogodbeni pogoji - pravica do odstopa od pogodbe - pogoji za odstop - pogodbeni pogoji - povezana pogodba - rok za odstop od pogodbe - trenutek odstopa od pogodbe - prekinitev pogodbe - pravna posledica - obveznosti leasingojemalca - obveznosti leasingodajalca - (ne)izvrševanje pogodbe - izročitev predmeta leasinga - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba prvostopenjske odločitve
Očitek toženke o napačni uporabi materialnega prava, na kar sodišče druge stopnje pazi tudi po uradni dolžnosti, je utemeljen. Obveznosti leasingojemalca in leasingodajalca (tudi za primer odstopa od pogodbe) sta pravdni stranki dogovorili v pogodbi, katere sestavni del so tudi splošni pogoji pogodbe o finančnem leasingu št. 001. Tako je v točki VII.2.2. splošnih pogojev, na katero toženka opozarja v pritožbi, določeno, da lahko leasingojemalec, ki je fizična oseba, s pisno izjavo odstopi od pogodbe brez navedbe razloga tudi, kadar je leasing že koristil, in sicer v štirinajstih dneh od dneva sklenitve pogodbe oziroma od dneva, ko prejme vse informacije, ki jih mora v skladu z zakonom, ki ureja potrošniške kredite, vsebovati pogodba, če je ta dan poznejši kot dan sklenitve pogodbe. Pri povezani pogodbi se lahko rok za odstop od pogodbe na izrecno zahtevo leasingojemalca skrajša na tri dni, pri čemer se šteje, da je leasingojemalec začel koristiti leasing, ko je podpisal prevzemni zapisnik oziroma, ko mu je bil dobavljen predmet leasinga. Če leasingojemalec, ki je fizična oseba, uveljavlja pravico do odstopa od pogodbe po koriščenju leasinga, mora leasingodajalcu plačati glavnico in obresti, obračunane na to glavnico, od dneva, ko je bil leasing koriščen, do dneva, ko je glavnica odplačana, brez nepotrebnega odlašanja ali najpozneje v tridesetih dneh od dneva, ko je leasingodajalcu poslal obvestilo o odstopu. Obresti se izračunajo na podlagi dogovorjene obrestne mere. Leasingojemalec mora leasingodajalcu plačati tudi nepovratne stroške, ki jih je leasingodajalec že plačal v postopku pred sodišči, upravnimi organi ali osebami z javnim pooblastilom. Po koriščenju leasinga torej tudi pri odstopu od pogodbe v dogovorjenem roku ne nastopi vtoževana posledica, tj., da pogodba nima učinkov.
ZTLR člen 25. ZPP člen 7, 212, 161, 161/4, 286, 339, 339/2, 339/2-8.
prizidek k zgradbi - nova stvar - originarna pridobitev lastninske pravice - vlaganja v nepremičnino - sprememba identitete nepremičnine - pogodba o dosmrtnem preživljanju - odločitev o stroških postopka - nujni in enotni sosporniki - pravočasnost navedb in dokazov - skupna gradnja
Sodišče prve stopnje namreč ugotavlja, da je bil prizidek zgrajen in mansarda obnovljena do konca leta 2002, ko je veljal še ZTLR. Svojo odločitev je sodišče prve stopnje oprlo na 25. člen ZTLR, ki ureja originarno pridobitev lastninske pravice na zgrajenem objektu in ugodilo ugotovitvenemu tožbenemu zahtevku, ki temelji na izvirni pridobitvi lastninske pravice.
ZPIZ-2 člen 101, 101/1.. ZPP člen 253.. ZDSS-1 člen 81.
dodatek za pomoč in postrežbo - opravljanje osnovnih življenjskih potreb
Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno dokazno ocenilo, da pri tožnici ne gre za stanje po prvem odstavku 101. člena ZPIZ-2 in za nezmožnost opravljanja vseh osnovnih življenjskih potreb, naštetih v citirani določbi. Sodišče je pravilno izpodbijani odločbi toženca z dne 1. 7. 2019 in z dne 21. 10. 2019 v skladu z 81. členom ZDSS-1 štelo za pravilni in zakoniti in tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - LOKALNA SAMOUPRAVA - PRAVO DRUŽB
VSL00043815
ZPP člen 191, 191/2, 300, 310, 310/1. ZGJS člen 26, 59. ZLS člen 61, 61/3, 61/4.
delna sodba - obvezna gospodarska občinska javna služba - ravnanje z odpadki - pravna oseba javnega prava - javno podjetje - ustanovitev javnega podjetja - akt o ustanovitvi javnega podjetja - izvrševanje ustanoviteljske pravice - določitev cene za uporabo javnih dobrin - ničnost sklepa organa - občina kot stranka postopka - pasivna legitimacija občine - naknadno sosporništvo na strani tožeče stranke - naknadno sosporništvo na aktivni strani - zavrženje pritožbe - izrek sodbe
Bistvena razlika med ustanoviteljskimi in kapitalskimi upravičenji je v tem, da ima prva v celoti vsaka občina (ki jih lahko izvršuje preko Sveta županov), druga pa ima občina kot lastnik v razmerju s svojim poslovnim deležem v d.o.o. Ustanoviteljske pravice ima vsaka občina v celoti. Načeloma jih morajo župani na svetu ustanoviteljev sprejemati s soglasjem, kar brez vsakršnih pogojev velja za določanje posebnih pogojev za izvajanje dejavnosti ter zagotavljanje in uporabo javnih dobrin kot tudi odločanje o cenah oziroma tarifah za uporabo javnih dobrin. V teh primerih gre za regulatorna upravičenja občin glede upravljanja gospodarskih javnih služb na svojem območju in tovrstne odločitve imajo naravo predpisa lokalne skupnosti.
stečajni postopek - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - načelo hitrosti stečajnega postopka - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti - načrt poteka stečajnega postopka - pridobitev procesne legitimacije upnika - člani upniškega odbora - splošna in posebna stečajna masa - stečajna masa - stroški stečajnega postopka - vrste stroškov stečajnega postopka - občasni stroški stečajnega postopka - terjatev, nastala pred začetkom stečajnega postopka - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - sklep o prodaji - dopustnost prodaje - zavezujoče zbiranje ponudb - končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - končanje stečajnega postopka brez razdelitve stečajne mase upnikom
Zamuda roka za sklic seje ne pomeni, da je zato sklic nezakonit. Načrt poteka stečajnega postopka je vseboval tudi prodajo in s podajo predloga se je upraviteljica le držala svoje obveznosti, da prodajo tudi izvrši. Ceno je upraviteljica predlagala v skladu z najvišjo ponudbo, ki jo je prejela v postopku nezavezujočega zbiranja ponudb. Temu je ta postopek tudi namenjen.
Pritožba proti sklepu o prodaji premoženja stečajnega dolžnika ni namenjena ugotavljanju kršitev upravitelja in posledično njegovi razrešitvi. Vse te argumente lahko upnik uveljavlja le s predlogom za razrešitev (ki ga je tudi vložil in ga sodišče prve stopnje obravnava). Stečajni postopek pa ne more in ne sme čakati z odločanjem o prodaji na (pravnomočno) odločitev o predlogu za razrešitev upravitelja. Tu se odloča le o pravilnosti odločitve o prodaji.
Nadaljnje vodenje stečajnega postopka je nesmiselno, ko stečajna masa ne zadošča niti za poplačilo vseh stroškov postopka. Vendar pa ima stečajni dolžnik še odprte pravde, zato ga ni mogoče kar zaključiti. Prav tako ima še odprte terjatve do svojih dolžnikov. Prav tako pa se upraviteljica trudi, da bi upnike občasnih stroškov stečajnega postopka izenačila v deležu poplačila njihovih terjatev.
Višje sodišče ne more zaključiti, da do prodaje ne bi smelo priti, ker bi bilo treba stečajni postopek takoj končati in preostale terjatve stečajnega dolžnika prenesti na upnike. V skladu s 374. členom ZFPPIPP se na upnike prenese premoženje, ki ga ni mogoče unovčiti ali bi z njegovo prodajo nastali nesorazmerni stroški. Da bi ravno s to prodajo nastali nesorazmerni stroški ali da tega depozita sploh ne bi bilo mogoče prodati, pa pritožnik ne zatrjuje.
Kot izhaja iz dopisa URI Soča z 22. 10. 2020 veljajo glede na trenutno epidemiološko situacijo za B. A. enaki ukrepi za preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni, kot za zdrave vrstnike. Navodila glede tega izhajajo iz navodil Nacionalnega instituta za javno zdravje (NIJZ). Na podlagi navedenega je lahko prvostopenjsko sodišče pravilno štelo, da B. A. zdravstveno stanje ne preprečuje stikov z očetom ob upoštevanju navodil za preprečevanje okužbe s Covidom.
Od rešitve vprašanja (ne)obstoja prerekane denarne terjatve, je namreč odvisna tudi odločitev o (ne)obstoju prerekane ločitvene pravice, ki je bila ustanovljena v zavarovanje denarne terjatve in je kot taka odvisna ob obstoja terjatve, zavarovanju katere služi. Ločitvena pravica je namreč stranka pravica, odvisna od obstoja terjatve (je torej akcesorne narave).
SPZ člen 24, 24/1, 25, 31, 32, 33, 33/1, 35.. ZIZ člen 272, 272/1.. ZPP člen 426.. ZS člen 83a, 83a/1.
motenje posesti - motilno dejanje - pravočasnost tožbe zaradi motenja posesti - začasna odredba - soposest dela nepremičnine - samopomoč
Materialno pravno je zmotna presoja prvostopnega sodišča, da zasutje jarka s prodniki predstavlja motilno ravnanje, ker se z zasutjem jarka s prodniki, ki so povsem pohodni (tako tudi iz fotografij) praktično v ničemer ne spreminja ali ovira dotedanjega načina izvrševanja soposesti po tožeči stranki.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00051296
KZ-1 člen 158, 158/1. ZKP člen 3, 3/2, 344, 344/1, 354, 354/1, 358, 358-3.
kaznivo dejanje razžalitve - alibi - oprostilna sodba - domneva nedolžnosti - čas storitve kaznivega dejanja - sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča - prekoračitev obtožbe
Glede na alibi obdolženke je čas domnevne storitve kaznivega dejanja odločilno dejstvo, zato bi moral zasebni tožilec o časovnih okoliščinah obdolženki očitanega dogodka izpovedati natančno, predvsem pa prepričljivo. Sodišče prve stopnje je pri svoji presoji utemeljenosti očitkov v zasebni tožbi pravilno upoštevalo iz domneve nedolžnosti izhajajoče pravilo po katerem ne samo, da morajo biti dejstva v škodo obdolženca dokazana zunaj razumnega dvoma, torej z gotovostjo, temveč še več, za dejstva, ki gredo v prid obdolženca velja, da so resnična že tedaj, če obstoji samo verjetnost, ne glede na to, če za dejstva, ki gredo v njegovo škodo, obstoji celo večja verjetnost. Upoštevaje alibi obdolženke izvedeni dokazni postopek ni brez dvoma potrdil, da je obdolženka oškodovancu izrekla inkriminirane besede.
Pomik datuma oziroma časovnega obdobja sicer sam po sebi ne pomeni prekoračitve obtožbe, razen, če bi čas storitve predstavljal zakonski znak kaznivega dejanja ali pa njegovo kvalificirano obliko, če bi imela sprememba datuma vpliv na težo dejanja ali kazensko odgovornost storilca, ali pa bi bil datum pomemben zaradi ugotavljanja zastaranja, uveljavljanega alibija.
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je prekoračitev pooblastil zastopanega s strani tožene stranke podlaga za uporabo določbe petega odstavka 72. člena Obligacijskega zakonika, ki določa solidarno odgovornost zastopnika in domnevno zastopanega, kadar slednji noče odobriti poslov, ki jih je s prekoračitvijo pooblastila sklenil zastopnik, sopogodbenik pa ni vedel niti ni bil dolžan vedeti za prekoračitev pooblastila (da bi tožeča stranka za prekoračitev pooblastila vedela in s tem ta določba ne bi bila uporabljiva, tožena stranka v pritožbi konkretno niti ne trdi). V primeru solidarne odgovornosti pa lahko upnik toži katerega koli solidarnega dolžnika. Na kakšen način bodo solidarni dolžniki uredili medsebojno obveznost, ni stvar upnika.
Prevzem daljinskega upravljalnika je bil le način, na podlagi katerega so lahko etažni lastniki zagotovili funkcionalno izvrševanje svoje lastninske pravice na garažah in ni mogoče tega njihovega dejanja enačiti z odobritvijo samega posla.
ZFPPIPP člen 56, 118, 118/1, 121, 121/1, 385. ZPP člen 72, 339, 339/2, 339/2-14.
temeljna načela stečajnega postopka - postopek osebnega stečaja - stranke glavnega postopka - stranke glavnega postopka osebnega stečaja - razrešitev upravitelja - razlogi za razrešitev upravitelja - namen instituta razrešitve - kršitev dolžne skrbnosti - podrejena uporaba pravil pravdnega postopka
Sodišče je tisto, ki opravi presojo, ali je določeno ravnanje kršitev dolžne skrbnosti, in če je, ali je take narave, da je potrebno upravitelja razrešiti. Četudi pritožnica – v nasprotju s sodiščem prve stopnje – posamezna ravnanja upraviteljice ocenjuje kot hujše kršitve, je končna presoja o tem, ali gre dejansko za tako hude kršitve, da so zaradi tega ogrožena temeljna načela stečajnega postopka in uresničevanje pravic upnikov (ne zgolj pritožnice, ki niti nima položaja upnice), prepuščena sodišču, ne posamezniku, ki se ne strinja z odločitvami oziroma ravnanjem upraviteljice.
začasna odredba - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - sprememba oblike premoženja
Zgolj obstoj izvršilnega postopka sam po sebi ne zadošča za sklepanje, da obstaja nevarnost da bo uveljavitev tožničine terjatve kasneje onemogočena oziroma precej otežena.
ZPP člen 155, 158. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39.
ustavitev postopka - stroški postopka - poročilo stranki - samostojna storitev odvetnika - nagrada za delo odvetnika
Poročilo stranki se obračuna le, če ta storitev ni zajeta v drugi tarifni številki in gre torej za samostojno storitev. Če je bilo poročilo dano v okviru določene zadeve, se šteje, da to opravilo ni samostojna storitev in je torej všteto v drugih tarifnih številkah.
OZ člen 346, 352, 352/3.. ZPacP člen 2, 2-12, 20, 28.. ZZDej člen 1, 1/1.
medicinska napaka (zdravniška napaka) - kršitev pojasnilne dolžnosti - poslovna odškodninska odgovornost - začetek teka zastaralnega roka
Za odškodninski zahtevek oškodovancev, ki uveljavljajo odškodnino zaradi kršitve pogodbe o zdravstvenih storitvah, v skladu z določilom tretjega odstavka 352. člena OZ velja splošni zastaralni rok petih let iz 346. člena OZ.