zahtevek na ugotovitev obstoja lastninske pravice - zahtevek na izstavitev overjenega zemljiškoknjižnega dovolila - začet stečajni postopek - izločitvena pravica v stečaju - nastanek lastninske pravice s priposestvovanjem - opravičljiva zmota - dobra vera pridobitelja - dvostransko neizpolnjena pogodba
Pritožbeno sodišče je pri odločitvi sicer moralo upoštevati tudi dejstvo, da gre za spor med strankama zavezovalnega pravnega posla, kar pomeni, da je bila tožena stranka tista, ki pogodbe ni izpolnila in ni izstavila zemljiškoknjižnega dovolila. Tožeča stranka bi zato ob normalnem poteku stvari lahko utemeljeno pričakovala, da ji bo tožena dovolilo izstavila in da bo postala lastnica na pravnoposlovni način (njena "zmota" bi ob normalnem poteku stvari torej lahko bila opravičljiva). Vendar pa je predmetna zadeva specifična, saj je vmes prišlo do stečaja tožene stranke. Z začetkom stečaja nastopijo posledice stečaja, med njimi tudi, da se nedenarne terjatve spremenijo v denarne. Tožeča stranka od trenutka začetka stečaja ni imela več terjatve na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, zato ni mogla več pričakovati, da ji bo tožena stranka izstavila dovolilo in bo na ta način postala lastnik. O njeni (opravičljivi) dobri veri zato že od začetka stečaja ni več mogoče govoriti.
Glede na to, da predhodno v kazenskem postopku še ni bila zaslišana in tudi ne opozorjena, da mora sodišču sporočiti morebitno spremembo bivališča, priči ni mogoče očitati, da je krivdno povzročila stroške, ki so nastali z vročanjem sodnega pisanja preko vročevalca.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 37/1-2, 40, 40/1, 40/1-2, 40/1-4, 42.
nagrada izvedencu za opravljeno delo - višina nagrade izvedenca - izjemno zahtevno izvedensko mnenje - manj zahtevno mnenje - trditveno breme
Izvedenec je tisti, ki mora v predlogu za odmero nagrade pojasniti zakaj izdelavo mnenja šteje kot zelo zahtevno, presoja o tem pa je v domeni sodišča.
Kot izhaja iz ZKP, poda obtoženec svoj zagovor pred dokaznim postopkom, v sodni praksi pa je sprejeto stališče, da ima obtoženec pravico podati svoj zagovor kadarkoli med glavno obravnavo. V obravnavani zadevi se je obtoženec odločil, da bo svoj zagovor podal ob koncu dokaznega postopka, sodišče prve stopnje je temu sledilo, saj ga je ob koncu dokaznega postopka tudi zaslišalo. Sodišče prve stopnje je obtožencu dalo vse možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kot glede pravnih vidikov nanj naslovljenih očitkov ter ni kršilo obtoženčeve pravice do obrambe, ko je njegov zagovor ocenjevalo tako samega zase, kot tudi v povezavi z dokazi, ki so bili izvedeni na glavni obravnavi.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00043309
ZVEtL-1 člen 42, 42/3, 43, 43/1, 43/2, 44, 44/3. ZGJS člen 76, 76/1.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - skupno pripadajoče zemljišče - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - izvedensko mnenje - postavitev novega izvedenca - ponovitev dokazovanja z izvedencem - javno dobro - gospodarske javne službe
Pravila ZVEtL-1 o pripadajočem zemljišču k posamezni stavbi se, če ni določeno drugače, smiselno uporabljajo tudi za skupno pripadajoče zemljišče (tretji odstavek 42. člena ZVEtL-1).
pokopališka in pogrebna dejavnost - razlaga zakonske določbe - dejanje ni prekršek - zakonski znaki prekrška
Četudi je zakonodajalec želel ohraniti predhodno zakonsko ureditev pogrebne in pokopališke dejavnosti tako, da bi v okvir 24-urne dežurne službe sodil vsak prevoz pokojnika od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, ali zdravstvenega zavoda in bi ga lahko opravljala le javna komunalna podjetja, pa tolmačenje 8. člena ZPPDej tega, da lahko opravljajo prevoze pokojnikov v okviru pokopališke dejavnosti, kadar ne gre za prevoz pokojnika zaradi obdukcije, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, tudi drugi prevozniki, ne izključuje
ZPIZ-2 člen 41, 42, 42-2.. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 1, 1-10, 20, 20/1.
III. kategorija invalidnosti - pogoji za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - invalidska pokojnina - pokojninska doba
Za priznanje pravice do invalidske pokojnine morata biti izpolnjena oba pogoja, torej pogoj glede kategorije invalidnosti, kot je določen v 41. členu ZPIZ-2, kot tudi pogoj dopolnjene minimalne pokojninske dobe, kot je določen v 2. alineji 42. člena ZPIZ-2. Če en od teh pogojev ni izpolnjen, ni mogoče pridobiti pravice do invalidske pokojnine. V predmetni zadevi ni izpolnjen že pogoj dopolnjene minimalne pokojninske dobe.
Kot je to pritožbeno sodišče poudarilo že v drugi zadevi je pri ugotavljanju pogojev za priznanje pravice do pokojnine mogoče upoštevati le zavarovalno dobo, dopolnjeno pri nosilcu zavarovanja v Bosni in Hercegovini, ne pa tudi posebne dobe, niti benificiranega staža, dopolnjenega pri nosilcu zavarovanja v BIH.
predlog za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka - prepozen predlog
Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje v napadenem sklepu, je bil obsojenčev predlog podan prepozno, zato ga je na podlagi četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) utemeljeno kot prepoznega zavrglo. Navedeno zakonsko določilo določa, da lahko obdolženec poda predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo stroškov kazenskega postopka najpozneje do izteka roka za plačilo, ki ga določi sodišče.
Ker pa obdolženec sodišču ni bil dosegljiv, je Okrožno sodišče v Mariboru s sklepom II K 39161/2012 z dne 8. 5. 2018 na podlagi 3. točke prvega odstavka 352. člena ZKP obtožbo zavrglo, nato pa z napadenim sklepom, ko je bilo ugotovljeno, da je bila obdolženemu D.K. odvzeta prostost in da je zato sodišču znova dosegljiv, odločilo, da se postopek zoper njega nadaljuje. Napadeni sklep bi moral, ob odločitvi, da se postopek zoper obdolženca na podlagi prvega odstavka 408. člena ZKP nadaljuje, v izreku vsebovati tudi odločitev, da se sklep, s katerim je bila obtožnica zavržena, razveljavi. Navedeno pomanjkljivost pa pritožbeno sodišče zgolj ugotavlja in ne more imeti posledic, saj sklepa po uradni dolžnosti pritožbeno sodišče ne preizkuša, pritožba pa je ne uveljavlja.
Sodišče prve stopnje pri odločitvi o prekinitvi postopka ni upoštevalo novele zakona (ZPIZ-2G), ki je bila sprejeta že v času po vložitvi citirane zahteve za oceno ustavnosti. Novela, ki velja od 1. 1. 2020 dalje namreč v prvem odstavku 130. člena določa, da ne glede na prvi odstavek 4. člena zakona (ZPIZ-2), lahko do ureditve v zakonu, ki ureja dolgotrajno oskrbo, postopek uveljavljanja pravice do dodatka za pomoč in postrežbo v primeru smrti zavarovanca nadaljujejo njegovi pravni nasledniki. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep razveljavilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00043729
ZPP člen 212, 454, 454/2.
gospodarski spor majhne vrednosti - izdaja sodbe brez glavne obravnave - trditveno in dokazno breme - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - podjemna pogodba - grajanje napak
Ugovorne navedbe tožene stranke so bile do takšne mere pavšalne in nekonkretizirane, da v zvezi z njimi ni bilo mogoče izvajati dokazov z zaslišanjem prič, saj ti ne morejo nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage. Stranka mora namreč najprej navesti dejstva, dokazni predlog pa služi dokazovanju teh dejstev. Na podlagi navedb pravdnih strank, predloženih in predlaganih dokazov, je zato sodišče lahko odločilo brez razpisa naroka za glavno obravnavo, saj je o dejanskem stanju bilo mogoče odločiti že na podlagi listinskih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka ni zahtevala.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - spor majhne vrednosti - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti
Poleg izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe je moralo sodišče za določitev denarne odškodnine, torej za pravilno uporabo 16. člena ZVPSBNO, ugotoviti in upoštevati še obstoj okoliščin iz 4. člena ZVPSBNO.
ZPrCP člen 101, 101/3, 101/10, 105, 105/2, 105/5, 105/5-4,. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8, 155/2, 163, 163/3.
prekršek - voznik avtomobila - dejansko stanje - vožnja pod vplivom alkohola - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku
Nadaljnje navedbe izvedenca, da so bile na vozilu po spodnjem delu odbijača vidne odrgnine po celotni širini odbijača, prav tako so navedene sveže odrgnine vidne na oljnem koritu motorja, vsi ti sestavni deli pa so v neposredni bližini sestavnega dela pokrova klinastega jermena s spodnje strani vozila, zato izvedenec ocenjuje, da je z veliko verjetnostjo ta del sestavni del obdolženčevega vozila, v povezavi z izpovedbo obeh v postopku zaslišanih prič policistov, ki sta smiselno enako izpovedala, da je obdolžencu med vožnjo po makadamu z vozila odpadel del podvozja oziroma kos plastike, utemeljuje, ob izrecni navedbi obdolženega v zagovoru, da avta ni dal za vožnjo nikomer, zaključek, da je prav obdolženi bil voznik osebnega avtomobila, ki sta mu sledila in sta ga ustavljala policista.
vdovska pokojnina - izpolnjevanje pogojev - pogoji na strani umrlega zavarovanca
Pravilna je ugotovitev sodišča, da umrli zavarovanec, ob dejstvu, da ni bil uživalec predčasne starostne ali invalidske pokojnine iz obveznega zavarovanja, prav tako ni bil uživalec pravic na podlagi invalidnosti iz obveznega zavarovanja ter zaradi neizpolnjevanja pogojev določenih v 27. členu ZPIZ-2, ni izpolnjeval niti pogojev za pridobitev pravice do starostne predčasne ali invalidske pokojnine.
DZ člen 171, 175, 175/1, 175/2, 175/5, 184, 184/3, 184/4.
namestitev otroka v zavod - plačilo preživnine za otroka - dolžnost preživljanja otrok - postavitev skrbnika - posebni transakcijski račun - določitev preživnine - omejitev starševske skrbi
Določbe tretjega in četrtega odstavka 184. člena DZ ne predstavljajo samostojnega pravnega temelja za postavitev skrbnika, ki bi razpolagal in upravljal s sredstvi na otrokovem (posebnem) računu. Gre za določbe, ki so po svoji vsebini operativne narave.
Če otrok postavljenega skrbnika nima in če niso podani pogoji za omejitev posameznih starševskih upravičenj, ni (ustavno) sprejemljivo, da bi sodišče zgolj na tej podlagi imenovalo skrbnika. V tem primeru bi šlo za prikrit poseg v starševsko skrb, brez ustrezne vsebinske presoje otrokove ogroženosti.
sodna taksa - predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse - upoštevanje nepremičnega premoženja - poslovni prostor
V upoštevno premoženje se ne štejejo poslovni prostori, ki jih vlagatelj uporablja pri pridobivanju dohodka iz dejavnosti ne glede na višino doseženega dohodka.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 10, 10/1, 10/1-b, 16. ZIZ člen 42a, 42a/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - evropski nalog za izvršbo - zahteva za umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo - kontradiktornost izvršilnega postopka
V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine se dolžniku pred izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne vroči tudi predlog za izvršbo in tako ni zagotovljena kontradiktornost že pred izdajo odločbe. Dolžnik ima šele po izdaji sklepa o izvršbi možnost vložiti ugovor in v njem uveljavljati vse dopustne ugovorne razloge. Zaradi navedenega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni mogoče potrditi kot evropski nalog za izvršbo.
zahtevek za izdajo prepisa zemljiškoknjižnih listin - upravičen interes
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da je s trditvami (obrazložitvijo zahteve) izkazal upravičen interes za izdajo prepisa listin v smislu 196. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1).
Prav na podlagi zahtevanih listin bi lahko predlagatelj ugotovil, na kakšni podlagi je prišlo do vknjižbe lastninske pravice na (prej) skupnem prostoru stavbe, kar bi mu omogočilo (morebitno) vložitev in oblikovanje izbrisne tožbe. Zato utemeljeno zahteva prepis listin.