ZPP člen 17, 17/2, 19, 19/1, 19/2, 180, 279c, 481, 481/1, 481/1-1. ZTNP-1 člen 11, 11/4. ZUS-1 člen 7, 7/3. URS člen 22, 23.
stvarna pristojnost - ugovor stvarne nepristojnosti - prepozen ugovor - zavrženje ugovora - ustalitev pristojnosti - sodišče splošne pristojnosti - specializirano sodišče
Sodišče na svojo stvarno pristojnost na prvi stopnji ne pazi ves čas po uradni dolžnosti, temveč le do določene faze postopka, in sicer le ob predhodnem preizkusu tožbe pred njeno vročitvijo toženi stranki. Pozneje se lahko izreče za stvarno nepristojno še do razpisa glavne obravnave, vendar le na ugovor tožene stranke v odgovoru na tožbo (prvi in drugi odstavek 19. člena ZPP).
Če sodišče pri uradnem preizkusu ne podvomi v svojo stvarno pristojnost in je niti tožena stranka pravočasno ne graja, pride do tihega dogovora o stvarni pristojnosti oziroma do njene ustalitve, in sicer tudi v morebitnem primeru zadeve iz pristojnosti specializiranega sodišča.
sodna taksa za ugovor - višina sodne takse - domneva umika
V trenutku vložitve ugovora je v skladu s prvo točko prvega odstavka 5. člena ZST-1 nastala taksna obveznost dolžnice ne glede na kasnejšo izpolnitev obveznosti. Le višina sodne takse je odvisna od tega ali je sodišče vsebinsko odločalo o ugovoru ali ne.
nasilje v družini - žrtev nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - pojem nasilja v družini - psihično nasilje - zalezovanje - protipravni poseg - poseg v osebnostno pravico do zasebnosti in osebnega dostojanstva - trajanje ukrepa - prepustitev stanovanja - ukrep prepovedi približevanja - primernost in sorazmernost ukrepa - tehtanje okoliščin
Med oblikami nedovoljenega nasilja sta v 3. členu ZPND navedena tudi psihično nasilje in zalezovanje. Kot psihično nasilje so opredeljena ravnanja in razširjanje informacij, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske, tudi če so storjena z uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije. Zalezovanje je naklepno ponavljajoče se neželeno vzpostavljanje stika, zasledovanje, fizično vsiljevanje, opazovanje, zadrževanje na krajih, kjer se žrtev giba ali druga oblika neželenega vdora v življenje žrtve.
Po 19. členu ZPND lahko sodišče povzročitelju nasilju, ki je žrtvi prizadejal škodo na zdravju ali je drugače protipravno posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice, prepove vstopiti v stanovanje, v katerem živi žrtev, in se zadrževati v njegovi bližini, mu prepove zadrževati in približevati se krajem, kjer se žrtev običajno nahaja, prepove navezovati stike z žrtvijo na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in tudi prek tretjih oseb, in prepove vzpostaviti srečanje z žrtvijo. Po 21. členu ZPND lahko sodišče povzročitelju nasilja, ki živi ali je živel v skupnem gospodinjstvu z žrtvijo, naloži, da mora stanovanje v skupni uporabi prepustiti žrtvi v izključno uporabo v obsegu, kot ga je imel v uporabi sam. Če sta žrtev in povzročitelj nasilja skupna lastnika stanovanja, sodišče omeji trajanje ukrepa na največ 12 mesecev. V sklepu, s katerim sodišče izreče ukrep po tem zakonu, izreče tudi denarno kazen za primer, če povzročitelj nasilja ne bo ravnal v skladu s sklepom sodišča ali bo kršil dolžnost iz petega odstavka 21. člena ali dolžnost iz petega odstavka 22. člena tega zakona (22.č člen ZPND).
O trajanju ukrepov odloči sodišče ob upoštevanju intenzivnosti in trajanja poseganja v duševno integriteto žrtve. Samo po sebi zato ni pomembno, ali je povzročitelj nasilja vršil "zgolj" eno ali več oblik nasilja. Tudi sklicevanje na en primer iz sodne prakse še ne utemeljuje zatrjevanega predolgega trajanja ukrepov v obravnavanem primeru. Devetmesečno trajanje ukrepov je sorazmerno z ugotovitvami o hudo porušenem duševnem ravnovesju predlagateljice.
Ugotovitve o nasilnih ravnanjih nasprotnega udeleženca in ogroženosti predlagateljice utemeljujejo izrek prepustitve stanovanjske hiše ter prepovedi zadrževanja v njeni bližini in v bližini predlagateljičinega delovnega mesta.
Utemeljen je pritožbeni očitek o nesorazmernosti ukrepa, kolikor se nanaša na prepoved zadrževanja na nepremičninah, ki jih nasprotni udeleženec uporablja za parkiranje tovornjakov, prikolic in strojev, potrebnih za opravljanje svoje dejavnosti, in kot dovozno pot do parkirišča. V delu, v katerem je zemljišča in objekt, namenjen za opravljanje poklicne dejavnosti nasprotnega udeleženca, mogoče ločiti od ostalih nepremičnin, bi taka prepoved predstavljala prekomeren poseg v opravljanje dejavnosti, ki jo nasprotni udeleženec opravlja v okviru gospodarske družbe.
vstop stranke v postopek - stečajni postopek nad tožečo stranko - stranska intervencija
Pritožnika ne zatrjujeta, da bi bila tožeča stranka že izbrisana iz sodnega registra, to tudi ne izhaja iz sodnega registra. Kako dolgo bo še trajal stečajni postopek ni mogoče prejudicirati. Dokler je tožeča stranka še vpisana v sodni register, tako dolgo lahko stranski intervenient intervenira na njeni strani in doseže razveljavitev skupščinskih sklepov.
stečajni postopek nad pravno osebo - predaja poslov - smiselna uporaba pravil zakona, ki ureja pravdni postopek - uporaba analogije - edicijska dolžnost - predložitev listine - izjava - predlog upravitelja - dolžnost priče - pisna izjava priče - kršitev zakonskih dolžnosti - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem - sklep o izreku denarne kazni - pritožba zoper sklep o denarni kazni - sklep procesnega vodstva
Če se v zvezi z dolžnostjo dajanja pojasnil o poslih smiselno uporabljajo določbe ZPP o dolžnostih priče, je torej ob uporabi analogije mogoče v zvezi z dolžnostjo izročitve poslovne in druge dokumentacije uporabiti določbe o edicijski dolžnosti drugih oseb po 228. členu ZPP iz katerega izhaja, da sme sodišče na predlog stranke drugi osebi naložiti, naj predloži listino. Vendar preden izda sodišče odločbo, s katero naloži drugi osebi, naj predloži listino, jo povabi, naj se o tem izjavi.
Pričo, ki se neopravičeno ne odzove vabilu sodišča na zaslišanje ali neopravičeno noče pričati, sodišče prisilno privede (primarna sankcija) ali ji izreče denarno kazen (sekundarna sankcija). Zaradi opisane zakonske specifike postopka izvedbe dokaza z zaslišanjem priče, je pritožba kot pravno sredstvo priče predvidena šele zoper sklep o izreku denarni kazni, ki ga sodišče, ki je sklep izdalo, lahko tudi prekliče. Ob smiselni uporabi določb ZPP predstavlja torej izpodbijani sklep v drugi alineji izreka, s katerim je stečajno sodišče v skladu s petim odstavkom 292. člena ZFPPIPP pritožnici naložilo, da da upravitelju pojasnila o poslih stečajnega dolžnika ter drugih dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za vodenje stečajnega postopka ali za sestavo računovodskih izkazov, le sklep procesnega vodstva, s katerim se je pritožnico pozvalo, da se izjavi o poslih stečajnega dolžnika. Zoper sklep procesnega vodstva pa ni pritožbe.
postopek prisilne poravnave - postopek preizkusa terjatev - ugovor o prerekanju terjatve - ugovorni razlog - rok za vložitev ugovora - priznana terjatev - sklep o preizkusu terjatev - kasnejše spremembe okoliščin
Sodišče odloča o tem, katere pravočasno prerekane terjatve so verjetno izkazane, ne more pa spremeniti upraviteljeve izjave o priznanju terjatve tako, da bi priznano terjatev štelo kot prerekano.
zavarovalna pogodba - obvestilo o zapadlosti premije - opomin - posledice, če premija ni plačana - prenehanje zavarovalnega kritja
Obvestilo o zapadlosti premije z opozorilom o prenehanju zavarovalnega kritja po tretjem odstavku 937. člena OZ je bilo pritožniku posredovano z opominom, da bi mu moralo biti opozorilo posredovano s samostojnim pismom (ne pa skupaj s položnico) iz zakonskih določb ne izhaja. Samo besedilo opomina z opozorilom o zapadlosti premije in o prenehanju zavarovalnega kritja pa je jasno in nedvoumno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00046615
ZVEtL-1 člen 48, 48/1-1, 48/1-3. ZPP člen 343, 343/4.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče - skupno pripadajoče zemljišče - udeleženci postopka - predlagatelj - skupnost etažnih lastnikov - etažni lastnik - nedovoljena pritožba
Po prvem odstavku 48. člena ZVEtL-1 posamezni etažni lastnik ne more sam nastopati kot udeleženec, saj ni bil niti predlagatelj niti ne gre za situacijo, da ne bi bili izpolnjeni pogoji za udeležbo skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov. Ti pogoji očitno so izpolnjeni, saj skupnost etažnih lastnikov nastopa kot udeleženec v tem postopku (zastopa jo upravnik).
povrnitev potrebnih stroškov v zvezi z zdravljenjem - nesreča pri delu pri pravni osebi, ki ni delodajalec - odgovornost delodajalca za škodo - dejanski delodajalec - zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu - poklicna usposobljenost delavca - delo na višini
Kadar formalni delodajalec napoti delavca na delo k uporabniku, za škodo poleg uporabnika ne odgovarja zgolj zato, ker ima sklenjeno delovno razmerje z delavcem. Njegova odgovornost je podana le tedaj, če mu je mogoče očitati protipravno in krivdno ravnanje, ki je bilo v vzročni zvezi s poškodbo delavca.
izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine - odlog izvršbe na predlog dolžnika - dom dolžnika
V primerih, ko ne gre za izvršbo na dolžnikovo nepremičnino, temveč mora dolžnik izprazniti nepremičnino, ki ni in ni bila v njegovi lasti, ne pride v poštev presoja sorazmernosti med višino upnikove denarne terjatve in posegom v dolžnikovo lastninsko pravico, ko bi bilo slednjo mogoče obvarovati, če bi se dolžniku dala možnost, da terjatev v času odloga poplača. Sodišče mora v takem primeru tehtati med upnikovo pravico do učinkovite izvršbe in pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, ki ni absolutne narave. Sodna praksa, ki priznava poslabšanje zdravja kot pravno priznano škodo, se nanaša na težka bolezenska stanja, ki dolžnike resneje ogrožajo. Dolžnik se je imel do sedaj že možnost iz nepremičnine izseliti oziroma je po določenem času od nastanka izvršilnega naslova utemeljeno pričakovanje, da si je dolžnik prizadeval dobiti nastanitev oziroma vsaj začel ustrezen postopek. Na dolžniku je namreč breme, da si v določenem razumnem času zagotovi nadomestno bivanje.
upnik - upniški odbor - izredno poročilo upravitelja - zavrženje predloga - aktivna procesna legitimacija upnika - pravni interes
Posameznemu upniku je priznan pravni interes le za tista procesna dejanja v postopku, s katerimi lahko neposredno in konkretno varuje svoje pravice, pravni interes oziroma pravni položaj oziroma izposluje zase izboljšanje svojega pravnega položaja. Z izrednim poročilom upravitelja pa se upnikov pravni položaj v stečajnem postopku ne spremeni, zato mu je že zakon odrekel procesno legitimacijo oziroma upravičenost do zahteve za izredno poročilo upravitelja.
OZ člen 419, 419/1. ZPP člen 190, 190/2, 205, 205/4, 207, 207/2, 208, 208/1.
odtujitev stvari ali pravice med pravdo - cesija - vstop tretje osebe v pravdo - procesna aktivna legitimacija - stvarna aktivna legitimacija - prekinitev postopka - poziv upravitelja k prevzemu pravde - nedovoljena pritožba
Odtujitev stvari med pravdo povzroči, da stvarna legitimacija preide na pridobitelja kot singularnega pravnega naslednika, procesna legitimacija pa kljub temu ostane pri prvotnem tožniku. Pritožnik se neutemeljeno sklicuje na določbo prvega odstavka 419. člena OZ, po kateri za prenos terjatve ni potrebna dolžnikova privolitev, vendar pa ga mora odstopnik obvestiti o odstopu. Ta določba je materialnopravne narave, medtem ko določba drugega odstavka 190. člena ZPP ureja procesno situacijo, ki nastopi v primeru odtujitve stvari, o kateri teče pravda, ko torej pride do ločitve procesne legitimacije od stvarne.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00045815
OZ člen 39, 39/4, 40, 40/2, 87, 90, 90/1, 190, 198, 271, 271/2, 492. ZFPPIPP člen 151, 158, 159, 244, 244/2, 263, 317, 318, 323. ZZK-1 člen 81, 81/3, 243, 243/1, 245, 245/2. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZPP člen 8, 191, 191/1, 191/1-1, 191/2, 212, 274, 274/1, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-2, 339/2-8.
podlaga pravnega posla (kavza, causa) - nasprotovanje moralnim načelom - ničnost pogodbe - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - sorazmernost - izbrisna tožba - aktivna legitimacija - neupravičena pridobitev - ničnost kot sankcija za kršitev - ničnost prodajne pogodbe - uveljavljanje ničnosti pogodbe - nedopustna podlaga - začetek stečajnega postopka - čas uveljavljanja zahtevka - upnik - zavarovana terjatev - razmerje med stečajnim in izvršilnim postopkom - izbirno upravičenje upnika za poplačilo dolga - izbira vrste postopka - pravica upnika do izbire - pravni interes - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugovor litispendence - naknadno sosporništvo - zakoniti sodnik - pristranskost sodnika
Toženki s sporno prodajno pogodbo nista zasledovali namena zagotoviti plačilo kupnine za predmetno nepremičnino, pač pa je bil njun namen čim prej prenesti to nepremičnino skupaj s prilivi od najemnin iz premoženjske sfere prve toženke na drugo toženko ter na ta način preprečiti možnost, da bi to premoženje postalo del stečajne mase prve toženke, hkrati pa bi še naprej ostalo v krogu z bivšim zakonitim zastopnikom prve toženke povezanih oseb. S takšnim ravnanjem sta nedvomno izigrali stečajne upnike prve toženke.
Četudi ima upnik terjatev zavarovano z zastavno pravico, mu pravni red dopušča, da lahko sam presodi, da bo svoje interese učinkoviteje zavaroval v stečajnem postopku. Te presoje tožeče stranke zato druga toženka ne more izpodbijati s svojimi ocenami.
Okoliščina, ko je pogodba sklenjena z (glavnim) namenom izigrati tretje (kot je to v obravnavani zadevi), presega dejanski stan izpodbojnosti in v skladu z ustaljeno sodno prakso upravičuje ničnostno sankcijo.
Upniku v primeru uspeha z ničnostno tožbo ni mogoče odrekati aktivne legitimacije za izbrisno tožbo.
Tožeča stranka lahko v takšnem primeru v korist stečajne mase uveljavlja zahtevke iz naslova neupravičene pridobitve.
V zemljiški knjigi je z učinkom od dne 5. 12. 2014 zaznamovana predmetna izbrisna tožba za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice na zadevni nepremičnini na drugo toženko. Že na podlagi pravnomočne ugoditve tej izbrisni tožbi, pa bo tožeča stranka lahko dosegla, da bodo ob izbrisu lastninske pravice, ki je vknjižena v korist druge toženke, po uradni dolžnosti (samodejno) izbrisani tudi vsi vpisi, ki začnejo učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba te izbrisne tožbe, torej vključno s sporno zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice z dne 7. 3. 2018.
Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da si tožeča stranka z uveljavljanjem zahtevka za ugotovitev ničnosti pravnega posla za zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice z dne 7. 3. 2018 ter za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja z izbrisom te zaznambe ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.
Glede na četrti odstavek 11. člena ZST-1 bi bil dolžnik lahko oproščen plačila sodne takse v presežku nad 44,00 EUR, to je 11,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v ugotovljenih dejanskih okoliščinah ta ne predstavlja zneska, zaradi katerega bi bila ogrožena dejavnost dolžnika, kar je pogoj po tretjem odstavku 11. člena ZST-1.
ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 43/1-3, 44, 44/1, 44/2. ZGJS člen 76, 76/1.
pripadajoče zemljišče - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k stavbi - izvedensko mnenje - redna raba stavbe - javna površina - lastninjene nepremičnine v družbeni lasti - lastninjenje nepremičnin z javnimi infrastrukturnimi objekti in napravami - lastninska pravica na funkcionalnem zemljišču - izvirna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Iz mnenja izvedenke izhaja, da navedena zemljišča ob gradnji niso bila predvidena kot javne površine. Četudi zemljišča niso bila prenesena na investitorja gradnje, še ne pomeni, da niso bila zasnovana kot zemljišča, ki služijo potrebam posameznih stavb.
Vsa sporna zemljišča so bila od zgraditve stavbe, torej tudi ob uveljavitvi ZGJS, pripadajoča zemljišča, namenjena redni rabi stavbe. Ker so pravico uporabe na njih dejansko izvajali etažni lastniki, ta zemljišča niso mogla biti predmet lastninjenja v korist druge nasprotne udeleženke po ZGJS.
zamudna sodba - vložitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - rok za odgovor na tožbo - pretrganje roka - terjatev iz naslova stroškov opominjanja - razdelilnik stroškov - nedopustnost uveljavljanja pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja
Kar se tiče podlage in višine stroškov opominov, pritožba nima prav, da v tem delu niso izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe. Tožnik je tožbi priložil razdelilnike stroškov za posamezne mesece, ki vsebujejo med ostalim tudi stroške opominjanja. Toženka na tožbo ni pravočasno odgovorila, zato se šteje, da so v tožbi navedena dejstva resnična.
ZVEtL-1 člen 3, 19, 21, 21/2, 25. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 7. ZD člen 132.
vzpostavitev etažne lastnine - upravičen predlagatelj - lastninska pravica na posameznem delu zgradbe - etažni lastnik - elaborat - prekoračitev zahtevka - veljaven pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - pravica do izjave
Do prekoračitve tožbenega zahtevka in v zvezi s tem očitane kršitve pravil postopka v obravnavani zadevi ni prišlo. Čeprav je predlagatelj zahteval ugotovitev lastninske pravice na stanovanju v podstrešni etaži stavbe v izmeri 76 m², iz kasneje izdelanega elaborata pa izhaja, da gre za 93,4 m², je pomembno le, da je predlagatelj zahteval ugotovitev lastninske pravice na celotnem mansardnem stanovanju.
upoštevanje napotkov višjega sodišča - spor z mednarodnim elementom - (ne)pristojnost slovenskih sodišč - uporaba materialnega prava - uporaba slovenskega prava - uporaba tujega prava - začasna odredba - utemeljenost začasne odredbe
Instančno sodišče ne daje navodil sodišču prve stopnje, kako naj odloča, pri tem je namreč neodvisno. Vendar pa mora opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katere je opozorilo instančno sodišče.
ZDR-1 člen 6, 6/7,7, 7/1, 7/2, 7/4, 47, 47/1, 54, 56, 118, 118/1, 200.. ZVarD člen 11.. ZOFVI člen 48, 48/3.. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 44b, 44b/4.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi - plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost delodajalca - zmotna uporaba materialnega prava - sodna razveza
Zagotovitev nemotenega delovnega procesa pri pouku zgodovine in geografije ni zakonski razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas po 54. členu ZDR-1, zato se na podlagi 56. člena ZDR-1 šteje, da je tožnica s toženo stranko 27. 8. 2018 sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in za polni delovni čas, ki ni zakonito prenehala 31. 8. 2019.
Sodišče prve stopnje je materialnopravno zmotno presojalo vsa očitana ravnanja oziroma vedenje sodelavca v razmerju do tožnice kot skupek, saj se na ta način presoja trpinčenje na delovnem mestu in ne spolno nadlegovanje. To lahko predstavlja že posamezen dogodek oziroma vsako posamezno očitano ravnanje sodelavca, ti pa so se po trditvah tožnice začeli že 10 dni pred odhodom v tujino. Sodišče prve stopnje ni opravilo presoje posameznih ravnanj sodelavca, ki jih je povzelo v točkah 29 in 30 obrazložitve in spadajo v nabor tipičnih oblik spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, pri čemer je lahko vsako od njih, kolikor ustreza zakonski opredelitvi v prvem odstavku 7. člena ZDR-1, temelj odškodninske odgovornosti delodajalca, ki mora delavcem zagotoviti varno delovno okolje, v katerem ne bodo izpostavljeni spolnemu nadlegovanju s strani sodelavcev (prvi odstavek 47. člena ZDR-1).