OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO
VSL0059834
ZPP člen 274, 274/1, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4, 318/3. ZZK-1 člen 12, 18, 18/1. ZEN člen 18, 18/1. SPZ člen 49, 49/1, 92, 96, 99, 99/1. OZ člen 193, 198.
zamudna sodba – identifikacijska oznaka nepremičnine – pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla – neupravičena pridobitev – izgubljeni dobiček – trditvena podlaga – odpravljiva nesklepčnost
Sodišče prve stopnje je zmotno presojalo utemeljenost zahtevka na podlagi 96. člena SPZ, saj ima po tej določbi zahtevek za povračilo plodov le lastnik. Četudi tožnik ni bil lastnik nepremičnin v času od sklenitve kupoprodajne pogodbe do vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo, pa ni izključena utemeljenost njegovega zahtevka na podlagi 198. člena OZ. Vendar pa bi za utemeljenost zahtevka za plačilo uporabnine tožnik moral trditi tudi, da je imel pred pridobitvijo lastništva pravni naslov za posest oziroma pravico uporabe spornih nepremičnin.
Za opredelitev izgubljenega dobička je potrebna tudi navedba izdatkov, nastalih v zvezi s pridobivanjem prihodkov.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti so res praviloma trajne narave, vendar se izjemoma lahko prisodi odškodnino tudi zaradi začasnega zmanjšanja, če je močnejše intenzivnosti in daljšega trajanja, ali če to opravičujejo posebne okoliščine.
delitev nepremičnine – način delitve – delitev z izplačilom vrednosti solastnih deležev – odlog delitve
Zatrjevana možnost drugačnega načina delitve nepremičnine v bodočnosti (z izplačilom solastnika) ne kaže na to, da je sedanji čas neprimeren za delitev. Odlog delitve ni utemeljen, če solastnik, ki želi doseči delitev z izplačilom ostalih solastnikov, ne izkazuje možnosti za zagotovitev denarnega zneska, ki bi ga v primeru take delitve moral izplačati.
neplačana sodna taksa – premalo plačana sodna taksa – umik pritožbe – pritožba se šteje za umaknjeno
Pritožnik odločilnega dejstva (neplačane oziroma premalo plačane sodne takse) ne izpodbija. Nasprotno, lastno napako oziroma napačno razumevanje obveznosti (do)plačila sodne takse, naložene mu s plačilnim nalogom, izrecno priznava. Dejstvo, da pa je bil pritožnik v zmoti glede obveznosti plačila oziroma razumevanja besedila plačilnega naloga, kot tudi dejstvo, da je takoj po prejemu izpodbijanega sklepa doplačal premalo plačano sodno takso, pa (žal) niso pravno upoštevna.
Ker tožena stranka ni bila stranka Dogovora in je tudi ni podpisala, niti v njenem imenu kdo drug, tožene stranke predmetni Dogovor, po katerem je dolžna prevzeti zaloge materiala tožeče stranke, ne zavezuje.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – obstoj izbrisnega razloga – izbrisni razlogi določeni v drugem zakonu – ustavitev postopka izbrisa
Zakon daje registrskemu sodišču pooblastilo, da tudi v primeru drugih (posebnih) pogojev izbriše pravno osebo iz sodnega registra, če izbrisne razloge določa drug (matični) zakon. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da družba svojega poslovanja ni uredila tako, kot ga mora imeti, da ne bi prihajalo do dvomov o njenem poslovanju in obstoju in do ponavljajočih pobud za njen izbris od različnih predlagateljev, ni izbrisni razlog, ki bi po kakšnem drugem veljavnem predpisu v RS registrskemu sodišču nalagal dolžnost, da družbo izbriše iz sodnega registra brez likvidacije. Zato registrsko sodišče na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja ni imelo zakonske podlage za nadaljevanje postopka izbrisa.
vesoljno pravno nasledstvo Republike Slovenije – vabilo na narok – skrbnik zapuščine – naloge skrbnika zapuščine – veljavnost oporoke
Ker je pravni položaj Republike Slovenije enak položaju zakonitega dediča, je na mestu smiselna uporaba 4. odstavka 205. člena ZD, če zakoniti dedni upravičenci sodišču niso znani in če obstaja dvom v veljavnost oporoke. Prvostopenjsko sodišče mora v takšnem primeru o uvedbi zapuščinskega postopka obvestiti Republiko Slovenijo in jo tudi povabiti na narok za zapuščinsko obravnavo. Republika Slovenija se bo lahko na naroku med drugim tudi izrekla o tem, ali predloženo listino priznava kot oporoko
Skrbnik zapuščine se o veljavnosti oporoke ne more izreči, ker je njegova naloga upravljanje zapuščine. Njegova naloga torej ni vplivati na odločitev o tem, kdo je dedič in tega tudi ne sme storiti.
DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0059842
ZDen člen 72, 72/2. ZOR člen 219. OZ člen 198. ZPP člen 324, 324/3.
odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnine – višina odškodnine oziroma nadomestila – neto tržna najemnina – odločitev o pobotnem ugovoru - uporabnina
Tožnici sta upravičeni do nadomestila, ki ustreza višini neto tržne najemnine, ki bi jo dobili, če bi nepremičnino oziroma njen sorazmeren del v spornem obdobju dajali v najem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – POPRAVA KRIVIC
VSL0068817
OZ člen 131. ZSPOZ člen 12. ZPKri.
plačilo odškodnine – zavrženje tožbe – sodna pristojnost – upravna pristojnost – lex specialis – odškodnina za izgubo življenja bližnjega – odškodnina svojcem po vojni pobitih oseb
Določbe ZPKri in ZSPOZ so v razmerju do splošnih pravil o odškodninski odgovornosti lex specialis, kar pomeni, da odškodnine za take primere škod (povojni protipravni odvzem življenja v imenu države) ni mogoče presojati po drugih predpisih (se pravi po splošnih načelih o povrnitvi škode) ter da je uveljavljanje te pravice do odškodnine mogoče le v postopku, ki ga določa poseben predpis. Odločanje o odškodninah na tej podlagi ne sodi v pristojnost sodišča, pač pa se to ureja po pravilih upravnega postopka.
ZOR člen 210, 214. OZ člen 190, 190/1. ZPP člen 154, 154/1, 163, 163/2, 165, 165/2, 254.
neupravičena obogatitev – vlaganja v tujo nepremičnino – povrnitev koristi – trenutek nastanka koristi in prikrajšanja
Dokler toženci poslovnih prostorov niso pridobili v posest, niso mogli biti obogateni, saj o obogatitvi lastnika zaradi vlaganj v njegovo stvar ni mogoče govoriti, dokler to stvar uporablja (oziroma jo ima v posesti) tisti, ki se sklicuje na ta vlaganja.
pogodba o dobavi toplote– spor majhne vrednosti – izpodbijanje dejanskega stanja
S pritožbenimi trditvami, da se je delilnik stroškov spremenil, da tožena stranka storitev tožeče stranke dejansko ne prejema in te niso bile opravljene, lokal pa nima ogrevanja in ni vezan na toplotno postajo, zato storitev niti ni mogoče prejeti, ter s sklicevanjem na potrdilo S. d.d., da tožena stranka ni odjemalec toplote, tožena stranka napada dokazno oceno in izvedene dokaze, ter izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, česar višje sodišče v postopku spora majhne vrednosti ne sme upoštevati.
konec stečajnega postopka - končno poročilo - vsebina končnega poročila - redno poročilo - zahteva za predložitev pogodb - zahteva za razrešitev stečajnega upravitelja
Končno poročilo ni podrobno poročilo vsega, kar se je v postopku dogajalo, temveč gre za povzetek, in ni potrebno, da so v njem navedeni prav vsi podatki, ki jih pričakuje upnik.
Nobeno določilo ZFPPIPP ne nalaga upravitelju, da bi moral v spis vložiti vse pogodbe, ki jih sklepa v stečajnem postopku.
plačilo sodne takse – sodna taksa za izredno pravno sredstvo – zavrženje revizije – vrnitev sodne takse – pravica do vrnitve sodne takse
Pravico do vrnitve takse po določilu 36. člena ZST-1 ima, kdor je plačal takso, ki je sploh ni bil dolžan plačati, ali je plačal takso, večjo od predpisane, in tudi, kdor je plačal takso za sodno dejanje, ki ni bilo opravljeno. V obravnavani zadevi ne gre za nobenega od omenjenih primerov, saj je do odločitve o revizijskem predlogu prišlo, ta zgolj ni bila vsebinska. Pa tudi sicer ne drži, da se v primeru zavrženja posameznih vlog v postopkih sodna taksa ne plača oziroma plača v manjšem znesku. Ta izjema je predvidena le v primeru, če nastane domneva umika vloge oziroma njenega zavrženja zaradi neplačila sodne takse oziroma pride do umika vloge in je zato taksa nižja, ne pa v primeru, kot je konkreten, ko je bila revizija zavržena kot nedovoljena zaradi prenizke vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki ni dosegla revizijskega praga.
ZIZ člen 53, 57, 58, 58/1, 58/3, 239. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
predznamba zastavne pravice - predhodna odredba – ugovor zoper sklep o zavarovanju – odgovor na ugovor – odvzeta možnost obravnavanja
Predhodna odredba je eden od ukrepov zavarovanja, urejenih v tretjem delu ZIZ. Že uvodni člen tega dela ZIZ določa, da se določbe tega zakona o izvršbi smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje, če ni v tem delu zakona drugače določeno. Posebnih določb v tem poglavju o zavarovanju glede vloge ugovora zoper sklep o zavarovanju ni. Potrebno je tedaj uporabiti določbe ZIZ, ki veljajo za postopek izvršbe. V skladu s členom 53 ZIZ je ugovor edino dolžnikovo pravno sredstvo zoper sklep o izvršbi, s katerimi je predlogu za izvršbo ugodeno. ZIZ vsebuje ureditev vloge ugovora v postopku izvršbe v določbah členov 53 do 58, predvsem glede njegove relevantne vsebinske usmerjenosti in potrebne obrazloženosti. Vendar pa ima tudi odgovor na ugovor pomembno vlogo, na kar kaže dejstvo, da v členu 57 ZIZ zakon določa, da se mora izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora zoper sklep o izvršbi vročiti upniku in ga opozoriti na pravne posledice iz prvega in tretjega odstavka člena 58 tega zakona ter mu nuditi za to rok 8 dni. Navedene pravne posledice pa so v bistvu neugodne za upnika, saj je v prvem odstavku člena 58 določeno, da sodišče šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične, če upnik v nudenem roku ne odgovori na ugovor. V tretjem odstavku člena 58 je določeno, da mora upnik v odgovoru na ugovor navesti dejstva in predložiti dokaze na katere je opiral predlog za izvršbo, sicer se šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične.
ZIZ člen 257, 257/1, 258, 258/1, 260, 260/2. ZPP člen 189.
predhodna odredba – pogoji za izdajo predhodne odredbe – domnevana nevarnost – dopustnost izdaje več predhodnih odredb – različna dejanska in pravna podlaga – obstoj pravde
Namen določbe 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ je preprečiti nekonkretizirane ugovore, ki pavšalno zanikajo obstoj obligacijskega razmerja z upnikom in so le zavlačevalnega značaja. Toženčevo zanikanje obveznosti do tožeče stranke ni bilo neargumentirano, temveč je vsebovalo utemeljitev, o kateri se bo moralo sodišče opredeliti pri vsebinskem presojanju zadeve.
V predmetni zadevi je tožeča stranka vložila dva predloga za dve različni predhodni odredbi (z različno obliko zavarovanja), ki tudi temeljita na različni pravni in dejanski podlagi, zato ni ovire, da se ne bi nov predlog obravnaval vsebinsko.
pooblastilno razmerje – obstoj pooblastilnega razmerja – pooblastilo – vročanje stranki namesto pooblaščencu – bistvena kršitev določb postopka
ZPP v prvem odstavku 137. člena določa, da se stranki, ki ima pooblaščenca, pisanja vročajo preko pooblaščenca in ne neposredno. Vročitev stranki neposredno v takem primeru sploh ne šteje za veljavno opravljeno in pomeni bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
nevarna dejavnost – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost
Poledenela tla niso varna. Toda za obstoj objektivne odškodninske odgovornosti mora biti nevarnost povečana, neobičajna.
Kriteriji nevarnosti so pri vojaškem urjenju vendarle drugačni (strožji) kot pri ocenjevanju nevarnosti v vsakdanjem življenju. Namen vojaškega urjenja je prav premagovanje nevarnosti in prilagajanje nevarnim razmeram. Po naravi stvari je jasno, da ne more potekati le v idealnih vremenskih razmerah. Samo zaradi tega, ker se odvija v slabših vremenskih pogojih, sicer relativno enostavne in vsakdanje aktivnosti, kot je sestop s tovornjaka (po nanj nameščeni lestvi – neprerekano zatrjevanje toženke), ni mogoče opredeliti kot nevarne zgolj zaradi neravne in poledenele podlage, na katero se sestopa.
sklep izredne skupščine društva – pravila društva – izpodbijanje sklepov društva
Materialnopravni okvir za presojo utemeljenosti tožnikovega zahtevka na razveljavitev sklepov izredne skupščine je v določbah pravil društva, s katerimi je tožena stranka uredila svoja notranja razmerja glede obsega in sestave organov društva ter njihove pristojnosti.
Sodišče v zemljiškoknjižnem postopku odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (načelo formalnosti, 124. člen ZZK-1). Zato je s pravnimi sredstvi v zemljiškoknjižnem postopku (ugovor, pritožba) mogoče uveljavljati zgolj formalnopravne razloge neveljavnosti vpisa. Varstvo zaradi materialnopravne neveljavnosti vknjižbe je predvideno v pravdnem postopku z vložitvijo izbrisne tožbe (243. člen ZZK-1). Zemljiškoknjižno sodišče tako ne preizkuša veljavnosti zavezovalnega posla, niti zemljiškoknjižnega dovolila.