sodba na podlagi pripoznave – zahteva za izvedbo naroka
Sodišče je opravilo glavno obravnavo in zmotno ugotovilo, da so podani pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave. Prej tožena stranka ni zahtevala uvedbe naroka. Postopanje v primerih, ko sodišče razpiše narok, čeprav ga stranke ne zahteva, potem pa na narok ne pristopi, ureja 455. člen ZPP.
Ker je tožnik še zmožen opravljati delo z omejitvami, na katerega je razporejen kot invalid III. kategorije, v polnem delovnem času, ni prišlo do sprememb v stanju invalidnosti, zato je tožbeni zahtevek na priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja (pravica do dela v polovičnem delovnem času) neutemeljen.
plačilo za opravljeno delo – vojak – plača – dejansko delo
Delavec je upravičen do razlike v plači glede na dejansko delo v primeru, ko je formalno razporejen na eno dolžnost, dejansko pa opravlja delo na drugi dolžnosti.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 273. ZDR člen 83, 83/2, 88.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve
Terjatev je verjetno izkazana, če okoliščine, ki govorijo v prid obstoju določenega dejstva, prevladujejo nad tistimi, ki govorijo proti obstoju takšnega dejstva.
ZAVAROVANJE TERJATEV – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0074461
ZIZ člen 258, 258/1, 258/1-1. SZ-1 člen 2, 2/5. SPZ člen 118, 118/2.
predhodna odredba – pavšalen ugovor zoper sklep o izvršbi – verjetno izkazan obstoj obligacijskega razmerja – domneva nevarnosti – določitev upravnika – stroški upravljanja in obratovanja
Od uveljavitve novele ZIZ-I mora dolžnik, ki ugovarja obstoju obligacijskega razmerja z upnikom, računati tudi na možnost zavarovanja upnikove terjatve z izdajo predhodne odredbe kot sankcijo dolžnikovega neutemeljenega in pavšalnega ugovora. Dolžnik ob pavšalnem ugovoru mora prevzeti nase „tveganje“, da bo upnik po vložitvi dolžnikovega ugovora predložil listine, s katerimi bo verjetno izkazal obstoj obligacijskega razmerja, nadaljnji ugovori dolžnika v zvezi s slednjimi pa bodo predmet meritornega obravnavanja spora, ne pa presoje v postopku izdaje predhodne odredbe.
ZDR člen 39, 39/3, 81, 81/3, 112, 112/1. OZ člen 168.
odškodninska odgovornost delavca - konkurenčna klavzula - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - škoda zaradi izgubljenega dobička
Zakon ne predvideva sodnega varstva v tem smislu, da bi lahko delodajalec v posebnem postopku uveljavljal nezakonitost izredne odpovedi delavca (3. odstavek 81. člena in 1. odstavek 112. člena ZDR).
Delodajalec lahko zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki mu je nastala zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca in takojšnjega prenehanja dela delavca, torej zaradi nespoštovanja odpovednega roka ter odškodnino zaradi bodočih izgubljenih poslov, kar predstavlja škodo zaradi izgubljenega dobička, v smislu določbe 168. člena OZ.
Dejstvo, da tožeča stranka (delodajalec) tožencem (delavcem) ni izplačevala dogovorjenega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule, ne pomeni, da delodajalec ne more veljavno uveljavljati odškodnine zaradi kršitve konkurenčne klavzule. Konkurenčna klavzula ima pogodbeno naravo, in če delavci iz obligacijskega razmerja niso prejeli svojega dela izpolnitve (nadomestila), imajo v ta namen na voljo vsa dopustna pravna sredstva za uveljavljanje svojega zahtevka in samo dejstvo neplačila, ne izniči učinka pogodbeno dogovorjene konkurenčne klavzule. Zakon namreč ničnost konkurenčne klavzule veže na dejstvo, da denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule sploh ni določeno (tretji odstavek 39. člena ZDR), če pa delodajalec nadomestila zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule ne plačuje, ima delavec, upoštevajoč določbe OZ pravico, da od delodajalca zahteva plačilo nadomestila ali od konkurenčne klavzule odstopi, s čimer je prost svojih obveznosti, v obeh primerih pa lahko od delodajalca zahteva povrnitev škode.
sodna določitev meje – vsebina predloga za ureditev meje– stranke postopka – lastniki sporne parcele
Gre za nepravdni postopek in ni nujno treba, da so vsi solastniki takoj v postopku. Lahko jih sodišče pritegne kasneje. Predlagatelj je pravočasno sporočil številke dednih spisov in kdo so iz teh dednih spisov dediči.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067959
OZ člen 587. Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj člen 7.
najemna pogodba – obratovalni stroški – kontrolni pregled toplotne postaje in kotlovnice – spor majhne vrednosti
Strošek rednega kontrolnega pregleda toplotne postaje in kotlovnice sodi v kategorijo obratovalnih stroškov, ki jih je dolžan plačati najemnik oziroma uporabnik stanovanja.
ZIZ člen 3, 53, 53/2, 239, 243. ZPP člen 163, 163/2, 214, 241/2. ZDavP-2 člen 113.
načelo sorazmernosti – obseg zavarovanja – trditveno in dokazno breme – neprerekana dejstva – splošno znana dejstva
Upoštevajoč načelo sorazmernosti se zavarovanje lahko dovoli le v obsegu, kot je to nujno potrebno za dosego namena zavarovanja. Glede na to, da upnik ni nasprotoval vrednosti navedenih nepremičnin, kakršno je zatrjeval dolžnik, sodišče prve stopnje ob dokazno podprtih trditvah ni imelo podlage, da trditvam dolžnika o vrednosti teh nepremičnin ne bi sledilo. Ob izkazani vrednosti navedenih nepremičnin in njihovi obremenitvi s hipotekami se izkaže, da te nepremičnine zadostujejo za zavarovanje terjatve upnika, saj je njihov neobremenjeni del vreden šestkratnik terjatve upnika.
ZFPPIPP člen 61, 275, 275/4, 275/5, 277, 277/2, 310.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – rok za izpodbojno tožbo – sklep o preizkusu terjatev – izločitvena pravica – prodajna pogodba
Določbo vezanosti vložitve izpodbojne tožbe na pravila o preizkusu terjatev je potrebno tolmačiti tako, da je pogoj za vložitev izpodbojne tožbe izpolnjen ne takrat, ko je terjatev prijavljena, ali takrat, ko se o njej izjavi stečajni upravitelj (po 61. členu ZFPPIPP) ampak takrat, ko je objavljen sklep o preizkusu terjatev, saj šele slednji ustvarja pravne posledice v zvezi s prijavljenimi terjatvami.
vrnitev v prejšnje stanje – rok za vložitev predloga – zavrženje pritožbe – vročanje – sprememba naslova stranke – nabitje na oglasno desko
Zdravstveno stanje po zaključku zdravljenja (glavobol, slabost) predstavlja očitno neutemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Naslov stranke se ne ugotavlja po uradni dolžnosti. Prvi odstavek 145. člena ZPP določa, da mora stranka do vročitve odločbe sodišča druge stopnje, s katero se konča postopek, spremembo naslova takoj sporočiti sodišču. Če tega ne stori, sodišče po drugem odstavku istega člena ZPP odredi, da se vse nadaljnje vročitve za to stranko opravljajo, tako da se pisanje pritrdi na sodno desko.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi
ZDR v 1. alinei 1. odstavka 88. člena določa, da utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca predstavlja prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih razlogov na strani delodajalca. V tej določbi zakon ne določa, koliko časa morajo taki ekonomski razlogi obstajati. Določa pa v 6. odstavku 88. člena ZDR rok, v katerem mora delodajalec podati odpoved pogodbe o zaposlitvi in sicer je to šest mesecev od nastanka utemeljenega razloga. Z ozirom na navedeno ni mogoče zaključiti, da le daljše obdobje izkazanosti presežka odhodkov nad prihodki (torej obstoja ekonomskega razloga) predstavlja utemeljen odpovedni razlog.
Ker je s pravnomočnostjo sodbe predmetni pravdni postopek končan, toženec ne more imeti pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo o zavrženju njegovega predloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za sojenje v konkretni pravdni zadevi.
OZ člen 768. ZIZ člen 29b, 29b/1. ZOdvT člen 11, 12, 12/1, 12/2, 17, 17/1. ZPP člen 82, 82/2, 137, 137/1, 137/3.
neplačilo sodne takse - odsotnost stika med odvetnikom in stranko - procesno zastopanje po odvetniku – učinki vročanja pooblaščencu
Odvetnik mora kot pooblaščenec in pravni strokovnjak v primeru, ko ne more priti v stik s stranko, delovati v njeno korist tako, da zanjo ne bodo nastale očitne neugodne pravne posledice v obliki izgube pravice do pravnega sredstva zaradi neplačila sodne takse.
Za učinke pravilnega vročanja ni bistveno vprašanje nadaljnjega stika med osebo, ki zastopa interese stranke (pooblaščencem, zakonitim ali začasnim zastopnikom) in stranko samo.
dvostranska pogodba – izpolnitev pogodbe – ugovor neizpolnjene pogodbe – prej zapadla pogodbena obveznost
Ugovor neizpolnjene pogodbe ne pripada stranki dvostranske pogodbe le v primeru, ko sta izpolnitvi sočasni, ampak tudi v primeru, ko druga stranka ne izpolni prej zapadle pogodbene obveznosti.
ZPP člen 365, 365-2. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 13, 13/1.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Tožnica je vložila tožbo 9. 8. 2011 in je tedaj nastala tudi taksna obveznost za postopek pred sodiščem prve stopnje. Sklep o oprostitvi plačila taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, velja pa za tiste takse, za katere je taksna obveznost nastala tega dne ali pozneje. Ker je taksna obveznost za postopek pred sodiščem prve stopnje nastala že pred vložitvijo tožničinega predloga za taksno oprostitev 28. 9. 2012, je bil njen predlog za taksno oprostitev prepozen, saj tožnica ne more več doseči taksne oprostitve za postopek pred sodiščem prve stopnje.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 224, 224/1, 355, 355/2, 355/2-1.
nagrada upravitelja – nagrada razrešenega upravitelja – stečajna masa – sorazmerno izplačilo upraviteljem – sredstva za poplačilo nagrade - odmera višine nadomestila – pravica do izplačila odmerjenega zneska
Glede na ugotovljeno stanje, da ni stečajne mase, prav tako pa tudi ne izgledov, da se bo izoblikovala, se edina razpoložljiva sredstva za poplačilo nagrade, torej sredstva predujma izplačajo sorazmerno posameznemu upravitelju, glede na opravljeni obseg nalog in ob upoštevanju nalog, ki jih bo potrebno še opraviti.
neplačana sodna taksa – premalo plačana sodna taksa – umik pritožbe – pritožba se šteje za umaknjeno
Pritožnik odločilnega dejstva (neplačane oziroma premalo plačane sodne takse) ne izpodbija. Nasprotno, lastno napako oziroma napačno razumevanje obveznosti (do)plačila sodne takse, naložene mu s plačilnim nalogom, izrecno priznava. Dejstvo, da pa je bil pritožnik v zmoti glede obveznosti plačila oziroma razumevanja besedila plačilnega naloga, kot tudi dejstvo, da je takoj po prejemu izpodbijanega sklepa doplačal premalo plačano sodno takso, pa (žal) niso pravno upoštevna.
delitev nepremičnine – način delitve – delitev z izplačilom vrednosti solastnih deležev – odlog delitve
Zatrjevana možnost drugačnega načina delitve nepremičnine v bodočnosti (z izplačilom solastnika) ne kaže na to, da je sedanji čas neprimeren za delitev. Odlog delitve ni utemeljen, če solastnik, ki želi doseči delitev z izplačilom ostalih solastnikov, ne izkazuje možnosti za zagotovitev denarnega zneska, ki bi ga v primeru take delitve moral izplačati.