Večinska sodna praksa zagovarja stališče, da vsak poseg v tujo lastnino predpostavlja za lastnika škodo oziroma da samo po sebi ni mogoče šteti, da pomeni splošna prepoved razpolaganja z nepremičnino le neznatno škodo za njenega lastnika, ker je pravica razpolaganja nedvomno bistven element lastninske pravice.
Začasna odredba pride v zadevah, ko predlagatelj želi s svojim predlogom doseči razširitev stikov med njim in hčerko, ki so bili določeni s pravnomočnim sklepom, kot izjemno pravno sredstvo v poštev le v nujnih primerih, ko se ugotovi, da bi otroku lahko brez izdaje začasne odredbe nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda. Za izdajo začasne odredbe bi moral predlagatelj dokazati obstoj okoliščin, ki so za otroka tako ogrožujoče, da je treba z začasno odredbo takoj, še pred koncem postopka, začasno urediti razširjeni način izvrševanja stikov.
ZPP člen 161. OZ člen 393. ZOdvT tarifna številka 1200.
pravdni stroški – odmera nagrade odvetniku, ki v isti pravdi zastopa več strank hkrati - zahtevanje pravdnih stroškov več strank – zastopanje več strank
Za odmero nagrade pooblaščencu – odvetniku, ki v isti pravdi zastopa več strank hkrati, je uporabiti prvi del drugega poglavja tarifo št. 1200 ZOdvT, po kateri se nagrada za postopek ali nagrada za posel za vsako dodatno stranko v isti zadevi poviša za količnik 0,3. Poviša se le nagrada za postopek ali za posel, ne pa tudi zneski iz drugega naslova, kot so na primer za stroške.
Način kritja stroškov postopka ZPP v 161. členu ureja le za sospornike, ki so te stroške dolžni kriti, in sicer po enakih delih, v sorazmerju ali nerazdelno (solidarno). Določb, kako lahko te stroške zahtevajo stranke, ki so do njih upravičene, ZPP nima. Zato je v tem delu uporabiti splošne določbe OZ glede obveznosti z več upniki pri deljivi (denarni) terjatvi.
napoved pritožbe – domneva umika pritožbe – napaka pri zapisu imena – opredelitev stranke - izostanek odločitve o predlogu za taksno oprostitev – rok za plačilo sodne takse
Zgolj pomota v zapisu dveh črk priimka ob ustreznosti preostale firme, torej zapisu imena in fantanzijskega dodatka, ter poslovnega naslova ne vzbuja dvoma, da je bila pošiljka namenjena toženi stranki. Napaka pri zapisu imena in naslova prebivališča ne more vselej povzročiti napake, ki bi imela za posledico bistveno kršitev določb postopka.
Izostanek odločitve o predlogu za taksno oprostitev plačila sodne takse vpliva „zgolj“ na tek (že odrejenega) roka za plačilo slednje. Dokler sodišče o predlogu ne odloči, rok za plačilo sodne takse, določene v opominu, še ni začel teči. Teči začne namreč šele prvi dan po pravnomočnosti odločitve o predlogu za taksno oprostitev.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132. Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. 5. 2000.
stečaj nad dolžnikom - dovolitev izvršbe - vpliv začetka stečajnega postopka na že začet postopek izvršbe - tuja pravna oseba kot dolžnik
Če je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi izdalo kljub temu, da se je že pred tem začel zoper dolžnika stečajni postopek, samo sklepa o izvršbi ne more več razveljaviti, temveč je treba uporabiti določbe, ki urejajo vpliv začetka stečajnega postopka na že začet postopek izvršbe.
izločitev iz zapuščine v korist potomcev – vlaganja v tujo nepremičnino
Tožnik uveljavlja vlaganje »samo« v točno določene stvari (oziroma njihove sestavine), na katerih solastni del izloča iz zapuščine, kar pomeni, da ne more iti za dejanski stan iz 32. člena ZD.
V skladu z določbami ZTLR je imelo vlaganje v tujo nepremičnino za posledico nastanek stvarno pravne pravice le, če je nastala nova stvar ali je obstajalo soglasje lastnika za pridobitev oziroma spremembo (so)lastninskih deležev.
Obdolženec se ni odzval na poziv sodišča, da poda pisni zagovor ali v istem roku zahteva ustno zaslišanje, kljub opozorilu, da bo sodba v primeru, da se na poziv sodišča ne bo odzval, na podlagi drugega odstavka 115. člena ZP-1 izdana brez njegovega zaslišanja. Pouk, ki ga je sodišče prve stopnje dalo obdolžencu, je tudi „popolnemu laiku“ razumljiv, zato zagovornik z neargumentiranim sklicevanjem, da je obdolženi popoln laik in da ne ve kaj sploh pomeni pisni zagovor in kakšne posledice ima opustitev takšnega dejanja zanj, ne more biti uspešen.
Glede na to, da se tožnik pri sklepanju posla s tožencem ni pozanimal o ničemer, temveč je pogodbo le podpisal, je ravnanje tožnika moč oceniti kot povsem brezbrižno ravnanje. Sodišče prve stopnje je tako pravilno zaključilo, da tožnik pri sklepanju pogodbe ni ravnal s skrbnostjo, ki se od udeležencev v pravnem prometu pričakuje.
obveznost plačila – zavrženje pritožbe – zadostno število izvodov
V primeru, če tožena stranka sodišču prve stopnje ni ravnala po nalogu sodišča (sklepu o popravi) in sodišču ni posredovala pritožbe v zadostnem številu izvodov, jo je potrebno zavreči (6. odstavek 108. člena ZPP).
Pravdni stranki sta se v sodni poravnavi res dogovorili, da se veljavnost predhodne odredbe podaljša, vendar pa zgolj navedeno soglasje pravdnih strank veljavnosti začasne odredbe še ni podaljšalo. Gre namreč za odločitev sodišča in v sklepu, s katerim je bila izdana predhodna odredba, je bil določen čas, za katerega jo je sodišče dovolilo. Sodišče lahko na upnikov predlog čas veljavnosti oziroma trajanje predhodne odredbe podaljša, vendar pa upnik sodišču tega ni predlagal, niti tega sam ne zatrjuje, zaradi zmotnega mišljenja, da zadošča že dogovor med strankama, kar pa ne drži.
ZJU člen 154. ZDR člen 82, 82/2,111, 111/1, 111/1-2. KZ-1 člen 211.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – goljufija – dokazno breme
Tožena stranka je tožniku v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je z lažnim prikazovanjem okoliščin nastanka poškodbe na vozilu skušal doseči, da bi mu zavarovalnica izplačala odškodnino. Ker tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni uspela dokazati, da je tožnik storil očitano kršitev, je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Do zaključka zapuščinske obravnave ima upravitelj položaj in pravice, primerljive položaju in pravicam izvršitelja oporoke, po zaključku zapuščinske obravnave pa je pooblaščenec dedičev.
ZST-1 člen 11, 11/3, 12, 12/1, 12/2, 12/3. ZPP člen 337, 337/1.
oprostitev plačila sodnih taks – trditvena podlaga – dokazno breme – izjava o premoženjskem stanju
S predlogom za oprostitev plačila sodnih taks, ki mu ni priložena izjava o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, sodišče ravna kot z nepopolno vlogo, kar pomeni, da izjava o premoženjskem stanju ni le dokaz, temveč predstavlja sestavni del vloge in s tem tudi del trditvene podlage, na temelju katere sodišče odloči, ali so podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse.
Ob upoštevanju dejstva, da gre za nizko izgubo, da dolžnik v predlogu ne izkazuje blokade bančnega računa ter da dolžna sodna taksa, v zvezi s katero je zaprosil za oprostitev, znaša 12,00 EUR, je mogoče zaključiti, da dolžnik ni izkazal, da bi plačilo takšne takse ogrozilo opravljanje njegove dejavnosti, zato je njegov predlog za oprostitev plačila sodne takse neutemeljen.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog
Zaradi slabih finančnih kazalcev v organizacijski enoti (ključavničarski delavnici) se je tožena stranka stroške na tem delovnem mestu odločila zmanjšati z zmanjšanjem števila zaposlenih na delovnem mestu ključavničarja skupinovodje I, tako da je potreba po delu tožnika pod pogoji iz njegove pogodbe o zaposlitvi dejansko prenehala. Taka organizacijska rešitev pomeni utemeljen poslovni razlog v smislu prvega in drugega odstavka 88. člena ZDR.
tek rokov v hitrem prekrškovnem postopku – smiselna uporaba ZUP
Čeprav je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da prekrškovni organ dela tudi v nedeljo, je ta dan kot dan izteka roka za vložitev pravnega sredstva izrecno izključen z določbo 101. člena ZUP in je torej ob pravilni uporabi drugega odstavka 101. člena ZUP, zahteva storilca za sodno varstvo vložena pravočasno.
Sodediča je mogoče postaviti za skrbnika zapuščine le, če ostali dediči s tem soglašajo oziroma če je nepristranski in vreden zaupanja. Glede na to, da so dediči med seboj v sporu in predlaganemu skrbniku zapuščine oporekajo pravici do dedovanja, slednji ni primeren.
Namen določbe 73. člena ZDen je v preprečitvi oškodovanja tistih, ki so nepremičnino pridobili odplačno, pa so jo morali vseeno vrniti. Do odškodnine na tej podlagi so upravičeni samo tisti, ki so nepremičnino pridobili do dneva uveljavitve ZZPS, torej do 8. 4. 2000. Na dan 8. 4. 2000 je na nepremičnini par. št. 1190 k.o. X imela pravico uporabe Občina Celje, ki je nepremičnino pridobila na podlagi odločbe Občinskega ljudskega odbora Celje št. 4-33-24/59 z dne 29. 7. 1959, torej neodplačno. Občina Celje zato ne bi bila upravičena do odškodnine, na podlagi določila 73. člena ZDen, če bi bila zavezanka za vrnitev v denacionalizacijskem postopku. Nasprotnemu udeležencu SOD, odškodnine na podlagi 73. člena ZDen ne bi bilo potrebno plačati Občini Celje.
Ničnost menjalne pogodbe je bila doslej vedno obravnavana kot predhodno vprašanje.
pravdni stroški – kriterij krivde – kriterij uspeha v pravdi – zloraba procesnih pravic – zavrženje tožbe – nasprotovanjem ugotovljeni meji v upravnem postopku
Pravda je bila posledica toženkine zlorabe procesnih pravic v upravnem postopku. Od njih sama ni imela nobenih koristi: drugačne meje, kot jo je predlagala tožeča stranka, ni niti predlagala niti je uveljavljala v sodnem postopku. Upoštevaje materialnopravna določila ZEN so zgolj zavlekla in podaljšala uveljavitev očitno utemeljene pravice tožeče stranke. Gre za krivdno ravnanje po prvem odstavku 156. člena ZPP, zaradi katerega mora tožena stranka povrniti tožeči njene pravdne stroške ne glede na to, da je bil za tožečo stranko izid samega pravdnega postopka, pričetega zaradi neuspešnega upravnega postopka, neugoden (zavrženje tožbe zaradi med pravdo odpadlega pravnega interesa).
Člen 3.a ZSPJS ne posega v vprašanja dospelosti oziroma zapadlosti posameznih zneskov (prenizke) plače. Zakon določa le postopek v primeru ugotovljene nezakonitosti, brez posebnih prekluzivnih rokov za vložitev zahteve (z vsemi posledicami takšnih rokov). Zakon tudi ne določa, da bi bil delodajalec dolžan delavcu izplačati nastalo razliko šele od vložitve pisne zahteve. Javni uslužbenec je zato do dodatka za dvojezičnost upravičen za ves čas veljavnosti ZSPJS, ne glede na to, kdaj je podal zahtevo za odpravo nezakonitosti pri obračunu in izplačilu plače.
Dodatek za dvojezičnost je del plače v smislu določbe 3. člena ZSPJS. V 2. členu ZSPJS, ki določa pomen izrazov, je izrecno določeno, da so dodatki del plače javnega uslužbenca in funkcionarja za posebne pogoje, nevarnost in obremenitve, ki niso upoštevane pri vrednotenju zahtevnosti delovnega mesta in naziva ali funkcije. Že iz take definicije je povsem jasno, da so tudi dodatki del plače. Podobno izhaja tudi iz določbe 1. odstavka 5. člena ZSPJS o tem, da je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov.
Določba 4. odstavka 3.a člena ZSPJS (v času do uveljavitve novele ZSPJS-N) sicer res omogoča, da javni uslužbenec zahteva ugotovitev nezakonitosti določitve in izplačila plače ter zahteva tudi izplačilo razlike med izplačano in zakonito plačo, ne glede na morebitno pravnomočnost odločb, s katerimi je bila ta plača določena. Vendar pa navedeno ne pomeni, da tožnica glede izpodbijanja sklepov tožene stranke o določitvi višine dodatka za dvojezičnost ni bila dolžna upoštevati v 2. odstavku 204. člena ZDR določenega roka za vložitev zahteve za sodno varstvo.
odločitev o stroških postopka – eventualno sosporništvo
V primeru, če tožnica ne bi pravočasno (skladno s tretjim odstavkom 204. člena ZDR) uveljavljala nezakonitega prenehanja delovnega razmerja zoper obe toženki, bi bila lahko kasneje z vložitvijo tožbe prekludirana. Prav procesni institut eventualnega sosporništva, ki ga ZPP ureja v prvem odstavku 192. člena ZPP, tožnici omogoča, da se izogne prekluziji. Glede na navedeno tožnica s tem, ko je vložila tožbo zoper obe toženki, ni zlorabila svoje procesne pravice do vložitve tožbe, zaradi katere bi morala povrniti stroške drugi toženki.