predlog za začasno odredbo – kontradiktornost postopka – pravočasen odgovor upnika
Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijani sklep na podlagi izvedenega kontradiktornega postopka, ki pa ga ni izvedlo dosledno, s čimer je upniku odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem. Sodišče ni moglo upoštevati upnikovih sicer pravočasnih odgovorov na trditve dolžnikov, saj je izdalo izpodbijani sklep preden se je upniku iztekel rok za odgovor.
ZPP člen 7, 7/1, 112, 112/8, 365, 365/1, 428, 428/2.
pravočasnost pritožbe – očitna pomota – vložitev pritožbe pri nepristojnem sodišču – nepristojno sodišče – pritožba naslovljena na pristojno sodišče – očitna pomota kvalificiranega vložnika – očitna pomota odvetnika
Sodišče druge stopnje na načelni ravni ne izključuje, da se očitna pomota, ki jo je sicer potrebno razlagati restriktivno, lahko pripeti tudi pravno kvalificiranemu vložniku. Vendar pa tožnica za svoje (povsem pavšalne) navedbe o očitni pomoti ni ne predlagala ne predložila dokazov, na podlagi katerih bi sodišče druge stopnje sploh lahko presojalo, ali gre v konkretnem primeru za očitno pomoto.
zaslišanje stranke – dokazna ocena izpovedi stranke – materialno procesno vodstvo – kršitev določb postopka
Tožnica je, ko je bila zaslišana kot stranka, potrdila svoje trditve o kraju in načinu padca. Zaslišanje strank je tudi dokaz, s katerim se lahko ugotovijo sporna dejstva, in ga mora sodišče, tako kot vsak drug dokaz, oceniti. Ker sodišče prve stopnje ni navedlo, zakaj (glede na zavrnitev tožbenega zahtevka in neobstoj nasprotnega dokaza očitno) ne verjame tožničini izpovedbi oziroma zakaj jo šteje za neverodostojno, se izpodbijane sodbe ne more preizkusiti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – dokazno breme
Delodajalec mora za zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga na podlagi drugega odstavka 88. člena ZDR v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZDR dokazati, da je zatrjevani razlog utemeljen, to je, da je zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na njegovi strani prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, kot to določa prva alinea prvega odstavka 88. člena ZDR. Sodišče ni pristojno presojati in ocenjevati poslovnih in organizacijskih odločitev delodajalca. Z vidika obstoja utemeljenega poslovnega razloga lahko presoja le, ali gre zgolj za navidezni razlog in ali gre za rešitve na strani delodajalca, ki pomenijo kršitev prepovedi diskriminacije, kot to sicer določa 6. člen ZDR.
škoda zaradi izgube zaslužka – premoženjska škoda – poklicni fotograf – renta
Tožnik zahtevek za povrnitev premoženjske škode uveljavlja zaradi nezmožnosti opravljanja svojega poklica v obsegu, ki ga je tožnik pred nesrečo opravljal kot poklicni fotograf. Zahtevek tožeče stranke za povrnitev premoženjske škode in določitev rente je po svoji vsebini drugačen kot v primeru opravljanja poklica v okviru delovnega razmerja (na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi). Ker je tožnik svoje storitve samostojno ponujal na trgu, je za določitev bodočih zaslužkov potrebno upoštevati tudi specifiko in tveganja, ki so prisotna pri samostojnem opravljanju podjema. V tej zvezi so ključni trije sklopi dejanskih okoliščin in sicer preteklo poslovanje subjekta, utemeljenost pričakovanega bodočega poslovanja, učinek posledic škodnega dogodka.
podizvajalsko razmerje – stranska intervencija – pravni interes
Kot bistveno je potrebno pri podizvajalskem razmerju upoštevati, da ob takšni opredelitvi razmerja obstajata dve samostojni obligacijski razmerji, in sicer razmerje med glavnim naročnikom in izvajalcem ter razmerje med izvajalcem in podizvajalcem. Ker so obligacijska razmerja relativna, učinkujejo pravice in obveznosti, ki so vsebina teh razmerij, le med strankami posameznega razmerja.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2. Kolektivna pogodba med delavci in družbami drobnega gospodarstva člen 46.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev – individualni odpust – kolektivna pogodba – primerljivi delavci
V primeru, ko postane nepotrebno delo le nekaterih delavcev (zmanjšanje števila delavcev na določenih delovnih mestih), pride tudi v primeru individualnih odpustov v poštev uporaba kriterijev, določenih v kolektivnih pogodbah in splošnih aktih delodajalca, vendar le v primeru, da so taki kriteriji določeni oziroma zavezujejo delodajalca in če obstoji primerljiva kategorija delavcev, med katerimi je možna izbira presežnih delavcev. V skupino primerljivih delavcev (izmed kateremu bo enemu pogodba o zaposlitvi odpovedana) je potrebno uvrstiti delavce, ki opravljajo tisto delo, glede katerega je prenehala potreba po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
agrarna skupnost – članstvo v agrarni skupnosti – sodno varstvo – nezakonitost odločitve agrarne skupnosti – ničnost sklepa agrarne skupnosti – izpodbojnost sklepa agrarne skupnosti – ugotovitvena tožba – pravni interes
Razmerje med člani agrarne skupnosti in skupnostjo je civilnopravne narave. Sodno varstvo v takih sporih je (v odsotnosti posebne ureditve) zagotovljeno v pravdnem postopku. Njegov obseg in vsebino določajo pravila o vrstah tožb in njihovih predpostavkah.
Ker želi tožnica jasnost glede (ne)obstoja razmerja med novim članom in agrarno skupnostjo ter vplivom tega razmerja na spremembo njenega lastninskega položaja v skupnosti, je podan pravni interes za odločitev o zahtevku za ugotovitev nezakonitosti sklepa agrarne skupnosti in za ugotovitev, da novo sprejeti član ni član agrarne skupnosti.
Odločitev o sprejemu v članstvo kljub neizpolnjevanju vnaprej dogovorjenih pogojev, določenih v pravilih agrarne skupnosti, sama po sebi še ne pomeni njene nezakonitosti, sploh pa ne take, ki bi utemeljevala njeno ničnost.
OZ člen 642, 642/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 436, 436/3.
podjemna pogodba – določitev plačila in izplačilo – izvedensko mnenje
Utemeljenost višine zahtevka je treba presoditi skozi kriterije iz drugega odstavka 642. člena OZ le v primeru, če dogovor o plačilu med pravdnima strankama ni bil sklenjen.
dediščinska tožba – ugotovitveni del – dajatveni del – zastaranje pravice zahtevati zapuščino – nepošteni posestnik zapuščine – dedovanje v tretjem dednem redu
Tožba in s tem odločitev o dediščinski tožbi mora vsebovati ugotovitveni del, s katerim se ugotovi dedna pravica in dajatveni del za izročitev zapuščine ali njenega dela.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076902
ZIZ člen 61, 62. ZFPPIPP člen 130, 130/1, 132, 216. ZPP člen 208.
prekinitev postopka – prisilna poravnava – sklep o potrditvi prisilne poravnave – ugovor zoper sklep o izvršbi – pravnomočnost sklepa o izvršbi – plačilni nalog – posledice začetka postopka prisilne poravnave – nadaljevanje izvršilnega postopka
V postopku odločanja o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine sta združena tako izdaja plačilnega naloga kot tudi dovolitev izvršbe, kar je potrebno upoštevati tudi pri odločanju o pravnih posledicah postopka prisilne poravnave nad dolžnikom. Ker je torej dolžnik vložil ugovor zoper sklep o izvršbi še pred začetkom postopka prisilne poravnave, je postopek še v fazi odločanja o ugovoru zoper sklep o izvršbi – tudi zoper naložitveni del sklepa o izvršbi. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je na podlagi 208. člena ZPP ugotovilo nadaljevanje izvršilnega postopka, saj bo le tako lahko odločalo o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - sodna razveza - odškodnina
Kadar sodišče na podlagi drugega odstavka 118. člena ZDR samo razveže pogodbo o zaposlitvi, čeprav delavec ni podal takšnega predloga, mora odločiti tudi o odškodnini, ne glede na to, da delavec ni postavil takšnega zahtevka. V primeru sodne razveze pogodbe o zaposlitvi na podlagi drugega odstavka 118. člena ZDR delavec namreč še naprej vztraja pri reintegracijskem zahtevku, sodišče pa dosodi manj, to je le priznanje delovnega razmerja najdlje do dneva odločitve sodišča prve stopnje in odškodnino v višini največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
Na originalu oporoke se nahaja lastnoročni podpis zapustnika in prič ter notarja, na odpravku pa so kopije teh podpisov, se pa ta kopija žigosa in potrdi, da gre za odpravek in notar ta odpravek podpiše. Gre torej za „originalni“ oziroma prvi odpravek oporoke.
Sedanji pritožniki so po izvedbi dokaza z izvedencem grafologom podali predlog za postavitev drugega izvedenca grafologa, pri tem pa niso predložili nobenega (dodatnega) primerjalnega gradiva s podpisom zapustnika, ki bi bil lahko podlaga za dopolnitev izvedeniškega mnenja oziroma za ponovitev dokaza z drugim sodnim izvedencem za preiskavo pisav in dokumentov.
Odločitev o tem, katera delovna mesta se bodo združila v novo delovno mesto, je v pristojnosti delodajalca in njegovih strokovnih služb, ki so primerjale stara in nova delovna mesta in izdelale prevedbeno tabelo.
Dejstvo, da tožena stranka v času prevedbe plač oziroma izdaje aneksa o prevedbi še ni sprejela novega Akta o sistemizaciji, nima vpliva na pravilnost prevedbe plač pri toženi stranki, saj ZSPJS ne določa, da je pogoj za uvedbo novega plačnega sistema sprejetje novega Akta o sistemizaciji. Poleg tega pa se je tožena stranka pred uvedbo novega plačnega sistema uskladila s sindikati glede kataloga oziroma seznama novih delovnih mest in glede opisov delovnih mest ter uvrstitvijo delovnih mest v osnovni plačni razred. Tožena stranka je kasneje z Aktom o sistemizaciji delovnih mest sistemizirala delovna mesta, ki so bila dogovorjena med delodajalcem in socialnimi partnerji pred uvedbo plačnega sistema po ZSPJS. Že pred uvedbo novega plačnega sistema je sprejela odločitev, katera stara delovna mesta se bodo združila v nova delovna mesta s splošnim opisom, kar je bilo v njeni domeni, to pa je bilo poleg novega kataloga delovnih mest s plačnimi razredi in opisi del bistveno za prevedbo plač javnih uslužbencev. Glede na navedeno je tožena stranka vsebino izpodbijanega aneksa o prevedbi plače določila skladno z določili 45. do 52. člena ZSPJS in Merili o napredovanju ob prevedbi osnovnih plač javnih uslužbencev v javnem zavodu.
Prevedba tožnikove plače z uvrstitvijo v 29. plačni razred je bila ob uveljavitvi novega plačnega sistema leta 2008 izvedena v skladu z ZSPJS in Aneksom h KP JZ RTV S, zato je izpodbijani aneks o prevedbi zakonit.
Da pritožbeno sodišče pritožbo vsebinsko obravnava, mora kot procesna predpostavka vedno obstajati pravni interes pritožnika za pritožbo. Ker je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločilo, da izrečeni ukrepi (s katerimi se pritožnik ne strinja) trajajo do konca septembra 2012, je jasno, da ti v trenutku odločanja o pritožbi ne veljajo več. Zato pravni interes nasprotnega udeleženca za njihovo (pritožbeno) izpodbijanje ni več podan.
Družba, ki postane insolventna, sme opravljati tista plačila, ki so nujna za redno poslovanje družbe. Med njimi so tudi plačila tekočih dobav blaga ali storitev, potrebnih za redno poslovanje družbe. Toda po tretjem odstavku 34. člena ZFPPIPP mora družba vse upnike, ki so v enakem položaju (v okviru nujnih plačil), tudi enako obravnavati. Zato nujnost dobave še ni razlog za izključitev objektivnega pogoja izpodbojnosti.
stroški postopka - odvetniška tarifa - presoja uporabe zakona - trenutek začetka teka postopka
Iz določbe 41. člena ZOdvT že na podlagi jezikovne razlage jasno izhaja, da je za presojo uporabe zakona odločilen začetek teka sodnega postopka na prvi stopnji ne glede na to, ali se je le-ta kasneje nadaljeval po določbah drugega zakona ali morebiti na drugi stopnji. V obravnavani zadevi se je postopek nedvomno začel z vložitvijo izvršilnega predloga, zato se za odmero stroškov celotnega postopka, tudi potem, ko se je le-ta nadaljeval v pravdi, uporablja „stara“ Odvetniška tarifa iz leta 2003.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0071948
ZOR člen 295, 374, 392, 392/2, 1010, 1019, 1019/1, 1019/3. OZ člen 376.
poroštvo – prenehanje poroštvene obveznosti – izbris glavnega dolžnika iz sodnega registra po uradni dolžnosti – zastaranje poroštvene obveznosti – pretrganje zastaranja – res iudicata – zakonske zamudne obresti
Z izbrisom kreditojemalca (glavnega dolžnika) iz sodnega registra po uradni dolžnosti poroštvo samo po sebi še ni ugasnilo. Obveznost preneha, ko je izpolnjena. S prenehanjem glavne obveznosti ugasne tudi poroštvo. Da bi glavni dolžnik oz. njegov pravni naslednik obveznost poravnal, toženka ne trdi. Zato obveznost, glede katere se je toženka s poroštveno izjavo zavezala, da jo bo kot porok in plačnik izpolnila, še obstaja.