izplačilo razlike v plačah – nadomestilo plače - nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delovnem mestu – invalid - uživanje pravic iz invalidskega zavarovanja, pridobljenih po prejšnjih predpisih - nadomestilo za invalidnost – nadomestilo za čas čakanja – pravice po ZPIZ-1
Tožnica je pridobila pravico do nadomestila za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delovnem mestu po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zato ni upravičena do nadomestila po ZDR.
stvarna pristojnost – gospodarski spor – pristojnost okrožnega sodišča
Tožeča stranka je fizična oseba, od tožene stranke pa vtožuje vračilo avansa za nakup gradbenega kontejnerja v znesku 1.000,00 EUR. Ne gre torej za spor, za katerega bi veljala pravila o postopku v gospodarskih sporih. Prav tako ne gre za spor, za sojenje v katerem bi bilo pristojno okrožno sodišče.
ZPIZ-1 člen 110, 392, 421, 427, 427/4. ZPIZ člen 72, 72/1, 71/1-2, 72/1-3.
vdovska pokojnina
Tožnici, ki ni dopolnila 45 let starosti do 31. 12. 1999 (v času veljavnosti ZPIZ), pravice do družinske pokojnine po 4. odstavku 427. člena ZPIZ-1 pri dopolnitvi 50 let starosti ni mogoče priznati.
Člen 3.a ZSPJS ne posega v vprašanja dospelosti oziroma zapadlosti posameznih zneskov (prenizke) plače. Zakon določa le postopek v primeru ugotovljene nezakonitosti, brez posebnih prekluzivnih rokov za vložitev zahteve (z vsemi posledicami takšnih rokov). Zakon tudi ne določa, da bi bil delodajalec dolžan delavcu izplačati nastalo razliko šele od vložitve pisne zahteve. Javni uslužbenec je zato do dodatka za dvojezičnost upravičen za ves čas veljavnosti ZSPJS, ne glede na to, kdaj je podal zahtevo za odpravo nezakonitosti pri obračunu in izplačilu plače.
Dodatek za dvojezičnost je del plače v smislu določbe 3. člena ZSPJS. V 2. členu ZSPJS, ki določa pomen izrazov, je izrecno določeno, da so dodatki del plače javnega uslužbenca in funkcionarja za posebne pogoje, nevarnost in obremenitve, ki niso upoštevane pri vrednotenju zahtevnosti delovnega mesta in naziva ali funkcije. Že iz take definicije je povsem jasno, da so tudi dodatki del plače. Podobno izhaja tudi iz določbe 1. odstavka 5. člena ZSPJS o tem, da je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov.
Določba 4. odstavka 3.a člena ZSPJS (v času do uveljavitve novele ZSPJS-N) sicer res omogoča, da javni uslužbenec zahteva ugotovitev nezakonitosti določitve in izplačila plače ter zahteva tudi izplačilo razlike med izplačano in zakonito plačo, ne glede na morebitno pravnomočnost odločb, s katerimi je bila ta plača določena. Vendar pa navedeno ne pomeni, da tožnica glede izpodbijanja sklepov tožene stranke o določitvi višine dodatka za dvojezičnost ni bila dolžna upoštevati v 2. odstavku 204. člena ZDR določenega roka za vložitev zahteve za sodno varstvo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – TRANSPORTNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0076415
ZPP člen 226, 226/2, 339, 339/1.
spor majhne vrednosti – dopustni pritožbeni razlogi – relativna bistvena kršitev postopka – listine v tujem jeziku – CMR tovorni listi – splošni pogoji zavarovalnice – škoda
Odločitev temelji na listinah v tujem jeziku. Vendar gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, ki v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.
Prevoznik bi sicer moral označiti nastalo škodo, to še ne pomeni, da škoda ni nastala. Takšna določila splošnih pogojev so namreč določena v korist zavarovalnice (tožeče stranke) z namenom, da ji olajšajo postopek ugotavljanja obsega nastale škode in posledično odločitev o izplačilu zavarovalnine.
vrnitev v prejšnje stanje – selitev – nezakrivljena zamuda – malomarno ravnanje
Če je v obravnavanem primeru zamudo roka pri plačilu sodne takse za pritožbo pri tožeči stranki povzročila založitev naloga za plačilo sodne takse, do katere je prišlo zaradi selitve tožeče stranke na drug poslovni naslov, ne gre za nezakrivljeno zamudo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074450
OZ člen 39, 70, 341, 364, 364/2. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – pripoznava dolga – akcesornost – pooblastilo – zastopanje – aktivna legitimacija – causa
Pripoznava dolga je akcesorne narave. Veljavna je pod pogojem, da je veljavna obveznost sama. Celo v primeru, da bi toženkino dejanje pomenilo pripoznavo dolga, to ne bi ustvarilo samostojnega pravnega naslova iztoževanemu plačilu (pravni naslov je toženkina pogodbena obveznost do izvajalke). Institut pripoznave dolga ima namreč le omejen doseg, ki je zlasti povezan z zastaranjem. Pripoznava se tam nanaša na nek določen dolg. Zato, da bi pripoznava dolga štela kot samostojna pogodba, neodvisna od dotedanjega obstoja pripoznanega dolga, ni videti nobenega posebnega razloga; pogodbene obveznosti, ki nimajo razloga, pa naše pravo odklanja.
postopek za ureditev meje – pasivna legitimacija – nepopoln predlog – sestavine predloga za ureditev meje – navedba udeležencev
Sklep o meji je odločba, ki po svoji naravi ureja razmerja med vsemi lastniki parcel, ki se jih sporna meja dotika. Posameznemu solastniku je sicer dana aktivna legitimacija za ureditev meje, vendar pa mora na pasivni strani navesti vse udeležence, na katere se bodo učinki odločbe neposredno nanašali. Ker predlagatelj po pozivu sodišča ni navedel vseh zemljiškoknjižnih lastnikov zemljišč, med katerimi je meja sporna, je bil njegov predlog nepopoln, zato ga je sodišče v delu, kjer predlagatelj ni edini zemljiškoknjižni lastnik zemljišč, katerih meja se v tem postopku ureja, pravilno zavrglo.
ZSPJS člen 24. Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence člen 3.
položajni dodatek – opis del in nalog
Naloge vodenje, organiziranje in spremljanje dela sodelavcev v organizacijski enoti niso vključene v osnovno plačo za delovno mesto „področni sekretar“, ki ga zaseda tožnica, saj je izvedba teh nalog odvisna izključno od tega, ali bo delavec na tem delovnem mestu za opravo teh nalog prejel pooblastilo direktorja. Tožnica je v spornem obdobju, za katerega vtožuje položajni dodatek, po pooblastilu direktorice izvrševala pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela sodelavcev v notranji organizacijski enoti tožene stranke, zato ji položajni dodatek pripada (24. člen ZSPJS in 3. člen Uredbe o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence).
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – določljivost škode – stabilizacija zdravstvenega stanja – primarno in sekundarno zdravljenje
Zastaranje odškodninske terjatve začne teči od trenutka, ko je škoda določljiva; ko oškodovanec izve za vse okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obseg in višino škode oz. ima vse realne možnosti za uveljavitev svojega odškodninskega zahtevka.
Oškodovanec ima pravico in dolžnost odpraviti posledice škodnega dogodka; vendar pa je v obravnavani zadevi bistveno, kdaj se je stanje glede hiperpigmentacije stabiliziralo do takšne mere, da je bilo mogoče škodo oceniti po obsegu, ne glede na možnost nadaljnjega (sekundarnega) zdravljenja, s katerim je mogoče omiliti kozmetske posledice poškodb.
Zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, se stranke smejo pritožiti v 15 dneh od vročitve prepisa sodbe, prepozna pritožba pa se zavrže.
V zvezi s tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani sklep o zavrženju pritožbe ni možno presojati vsebinske pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje v sodbi.
ZNP člen 19, 19/1, 20. ZMZPP člen 111. ZIZ člen 104, 104/1, 107, 107/1, 107/2, 114, 120, 127. 127/1.
materialni udeleženec – pravni interes
Udeleženka je izkazala, da utegne biti s sodno odločbo izdano v predmetnem postopku prizadet njen pravni interes, saj je uspešna izterjava njene terjatve v izvršilnem postopku odvisna od priznanja tuje sodne odločbe. Zarubljena terjatev je bila prisojena s tujo sodno odločbo, katere priznanje predlagatelj (dolžnik udeleženke) uveljavlja v predmetnem postopku.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0071955
URS člen 22. ZDR člen 184. OZ člen 131, 149, 186, 186/1, 186/3, 186/4.
delovna nezgoda – posojeni delavec – alternativna vzročnost – odgovornost za drugega – ustaljena sodna praksa
Kadar je delavec "posojen" drugemu delodajalcu (glavnemu izvajalcu), tedaj formalni delodajalec lahko odškodninsko odgovarja le, če mu je mogoče kaj konkretnega očitati. Če bo ta pogoj izpolnjen, potem se odpira možnost uporabe alternativne vzročnosti iz 186. člena OZ. V tej zadevi ni bilo tako.
odpoved najemne pogodbe – neprofitno stanovanje – izjemne okoliščine, ki preprečujejo odpoved najemne pogodbe – postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine – postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja – socialna stiska
Samo sklicevanje na izjemne okoliščine, to je na socialno stisko, ne zadostuje za uporabo 104. člena SZ-1, ampak bi morala toženka kumulativno izkazati tudi dve nadaljnji okoliščini, torej, da je sprožila postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine ali izredne pomoči pri uporabi stanovanja in da je o tem obvestila tožnico kot lastnico stanovanja.
vračunanje darila – način določitve vrednosti darila – jezikovna razlaga zakonskega besedila – idealna ali realna kolacija
ZD v 52. členu (enaka je tudi dikcija 30. člena) predpisuje način določitve vrednosti darila, in sicer, da se darilo oceni po vrednosti ob zapustnikovi smrti in po stanju ob daritvi. Pritožnik pravilno opozarja, da že jezikovna razlaga ne pušča dvoma o tem, da zakon razlikuje dva časovna trenutka – trenutek daritve in trenutek zapustnikove smrti, pri čemer na prvega veže stanje darila, na drugega pa njegovo vrednost.
Namen zakonodajalca je, da se doseže enako obravnavanje zakonitih dedičev glede vsega, kar so neodplačno dobili od zapustnika – bodisi med živimi bodisi iz naslova dedovanja, gre pa za to, da posamezni dedič ne dobi več, kot tisti sodediči, ki so v enakem položaju glede na razmerje do zapustnika.
Ker je temeljno načelo pri vračunanju daril načelo enakosti med dediči, je treba pri podarjenem denarju upoštevati kupno moč, ki jo je denar imel ob daritvi (gre za stanje ob daritvi) in na tej podlagi oceniti njegovo vrednost ob zapustnikovi smrti. Pri tem ne gre za plodove oziroma obresti, temveč le za upoštevanje vrednosti denarja (zunanja realna vrednost denarja), ki pa se ne more meriti zgolj v nominalnem znesku oziroma v njegovi zunanji nominalni vrednosti.
Na podlagi 68. člena ZPol tožena stranka o odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku zaradi pravnomočne sodbe v kazenskem postopku ni odločala, saj pogodba o zaposlitvi oziroma delovno razmerje delavcu v takšnem primeru preneha neposredno na podlagi zakona. Delavcu Policije preneha delovno razmerje z dnem, ko Generalna policijska uprava na podlagi pravnomočne sodbe izda ugotovitveni sklep o prenehanju delovnega razmerja (drugi odstavek 68. člena ZPol). Navedena določba ZPol je v razmerju do določb ZDR o prenehanju delovnega razmerja oziroma odpovedi pogodbe o zaposlitvi specialna in se zaradi tega uporablja prednostno.
Izrek izpodbijane sodbe je neizvršljiv. Iz izreka, da je tožena stranka dolžna tožnici za vtoževano obdobje izplačati razliko med pripadajočimi in izplačanimi plačami, namreč ni jasno, kaj je tožena stranka tožnici dolžna plačati. Vsaka od obeh strank si drugače razlaga pojem pripadajočih plač. Izvršljiv je samo izrek, zato ne zadošča, da je sodišče v obrazložitvi pojasnilo, kaj šteje za pripadajočo plačo. Zaradi navedene pomanjkljivosti je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Kadar delodajalec od delavca zahteva povrnitev škode, ki mu jo je ta povzročil z delom ali v zvezi z delom in delavec uveljavlja soodgovornost oškodovanca, se mora sodišče do takšnih navedb toženca opredeliti. Opustitev opredelitve do ugovora soodgovornosti pomeni kršitev pravice stranke do izjavljanja.
vznemirjanje lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – prestavitev ceste
Tožnica tožbenega zahtevka ni utemeljevala z morebitnimi dodatnimi deli na cesti, ampak je zatrjevala, da neupravičen poseg v njeno lastninsko pravico predstavlja prestavitev trase ceste, in sicer tako, da cesta sedaj teče po njenem zemljišču. Za odločitev, ali je zahtevek utemeljen ali ne, je zato pomembno le, ali je dejansko šlo za (samovoljno) prestavitev ceste.
prepovedna tožba – vznemirjanje lastninske pravice – protipravno vznemirjanje – materialnopravna ocena – upravičenje do nakupa funkcionalnega zemljišča
Upravičenje toženke do nakupa funkcionalnega zemljišča, na katerega naj bi v spornem delu segal nadstrešek, in zaveza tožnice, da bo to zemljišče toženi stranki prodala, za zdaj še ni spremenilo lastninskopravnega statusa nepremičnine niti ni na tej podlagi toženka pridobila kakšne stvarne ali druge pravice, ki bi ji dopuščala poseganje v lastnino tožeče stranke. Gre zgolj za pravni posel, s katerim sta se stranki zavezali, da bosta kasneje odmerili funkcionalno zemljišče in glede tega sklenili prodajno pogodbo. Četudi del, na katerega sega nadstrešek, ustreza pojmu funkcionalnega zemljišča, še ne daje toženki pravice posegati na ta del nepremičnine.