vročitev vabila na zaslišanje – subsidiarna uporaba ZUP in ZKP – čas za pripravo obrambe
Po določbi prvega odstavka 67. člena ZP-1 se glede zaslišanja obdolženca v rednem postopku smiselno uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Tako iz določbe tretjega odstavka 439. člena ZKP izhaja, da se vabilo vroči obdolžencu tako, da mu ostane med vročitvijo vabila in glavno obravnavo dovolj časa za pripravo obrambe, najmanj pa trije dnevi. Z obdolženčevo privolitvijo se sme ta rok skrajšati. V obravnavani zadevi se tako izkaže, da tudi če bi šteli, da je bila vročitev pravilno opravljena z iztekom petnajstdnevnega roka od dneva puščenega obvestila o vabljenju na zaslišanje, med dnem opravljene vročitve in dnem zaslišanja niso pretekli trije dnevi. Napačen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da se obdolženi neopravičeno ni odzval na zaslišanje in tako tudi ni bil izpolnjen pogoj za sklepanje o umiku zahteve za sodno varstvo.
ZZSV člen 2. ZPIZ-1 člen 254, 254/1, 254/2, 254/4, 255, 255/1, 255/2, 255/3. ZUP člen 223, 223/1, 229, 229/1, 235, 235/1, 238, 283/1, 238/2, 239, 289/1, 256, 256/1. ZDSS-1 člen 63, 63/1, 72, 72/2.
revizija – učinek revizije – dodatek k pokojnini
Ker je tožnica zoper pozitivno prvostopenjsko odločbo vložila pritožbo, je moral toženec opraviti tudi revizijo prvostopenjske odločbe in o pritožbi in reviziji odločiti z isto odločbo. Ali je bila sprememba odločbe v reviziji, ki je znižala znesek dodatka k invalidski pokojnini, do katerega je upravičena tožnica kot slovenska državljanka, ki prejema pokojnino iz Srbije, utemeljena, je ostalo neugotovljeno, ker je sodišče zmotno štelo, da tožnica zoper odločbo prve stopnje ni vložila pritožbe, temveč predlog za popravo pomote, zaradi česar po preteku treh mesecih od dokončnosti odločbe ni več mogoče odločati o reviziji.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – aktivni družbenik – prenehanje položaja družbenika pred izbrisom pravne osebe
Glede na časovne okvire je bil v času izstopa prvega dolžnika iz družbe oziroma v času njenega izbrisa iz sodnega registra, že v veljavi 6. odstavek 42. člena ZFPPIPP (novela A, od 12.6.2009) v besedilu, po katerem odgovarja aktivni družbenik, ki mu je prenehal položaj družbenika pred prenehanjem pravne osebe, za tiste njene neplačane obveznosti, ki so nastale do takrat, ko mu je prenehal položaj družbenika.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
bolniški stalež
Tožnik, ki v spornem obdobju ni smel upravljati motornih vozil in se je moral izogibati menjavi položajev, hitrim in nenadnim gibom ter delu na višini, ni bil zmožen za opravljanje dejavnosti montaže pohištva, pri kateri uporablja kombi, orodje, žago ter lestev. Zato je tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni utemeljen.
V postopku prisilne poravnave štejejo za prednostne terjatve neizplačane odpravnine za prenehanje delovnega razmerja, ki so nastale pred začetkom postopka prisilne poravnave, in ki zaposlenim pripadajo po zakonu, ki ureja delovna razmerja, vendar največ v višini odpravnine, določene za delavca, ki mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov (3. točka prvega odstavka 21. člena ZFPPIPP).
stvarna služnost – priposestvovanje stvarne služnosti – priposestvovanje služnosti poti – pridobitev stvarne služnosti – prenehanje stvarne služnosti – razširitev služnosti zaradi sodobnejše kmetijske mehanizacije – obstoj druge poti
Ob izpolnitvi vseh zakonsko zahtevnih pogojev za priposestvovanje služnosti poti, je materialnopravno povsem nepomemben obstoj (tudi) drugih poti. Kljub načelu restrikcije (civiliter uti) praviloma ni mogoče zahtevati prenehanja služnosti v primeru, če je ta mogoča drugje po gospodujoči nepremičnini, saj to načelo narekuje čim manj obremenjujoče izvrševanje obstoječe služnosti, ne pa njene popolne odprave.
Zaradi uporabe novejše kmetijske mehanizacije obseg služnosti oziroma bremena služečega zemljišča ni povečan ob presoji, ali je pot dovolj utrjena in široka, oziroma take kvalitete, da brez škode prenese novo obremenitev, ali se moderna kmetijska mehanizacija uporablja za isti namen kot prejšnja vozila, kot tudi druge okoliščine (oziroma nevšečnosti) primera.
Na originalu oporoke se nahaja lastnoročni podpis zapustnika in prič ter notarja, na odpravku pa so kopije teh podpisov, se pa ta kopija žigosa in potrdi, da gre za odpravek in notar ta odpravek podpiše. Gre torej za „originalni“ oziroma prvi odpravek oporoke.
Sedanji pritožniki so po izvedbi dokaza z izvedencem grafologom podali predlog za postavitev drugega izvedenca grafologa, pri tem pa niso predložili nobenega (dodatnega) primerjalnega gradiva s podpisom zapustnika, ki bi bil lahko podlaga za dopolnitev izvedeniškega mnenja oziroma za ponovitev dokaza z drugim sodnim izvedencem za preiskavo pisav in dokumentov.
Glede na dejstvo, da je bil tožnik v celotnem letu zaposlen pri treh različnih delodajalcih, mu je bil vsak od delodajalcev dolžan zagotoviti le sorazmerni del dopusta in tako tudi sorazmerni del regresa (drugi odstavek 162. člena ZDR).
V primeru, če je tožnik opravljal delo, ko je bil sicer v bolniškem staležu, mu mora tožena stranka plačati ustrezno plačilo za opravljeno delo.
odpoved najemne pogodbe – neprofitno stanovanje – izjemne okoliščine, ki preprečujejo odpoved najemne pogodbe – postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine – postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja – socialna stiska
Samo sklicevanje na izjemne okoliščine, to je na socialno stisko, ne zadostuje za uporabo 104. člena SZ-1, ampak bi morala toženka kumulativno izkazati tudi dve nadaljnji okoliščini, torej, da je sprožila postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine ali izredne pomoči pri uporabi stanovanja in da je o tem obvestila tožnico kot lastnico stanovanja.
Zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, se stranke smejo pritožiti v 15 dneh od vročitve prepisa sodbe, prepozna pritožba pa se zavrže.
V zvezi s tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani sklep o zavrženju pritožbe ni možno presojati vsebinske pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje v sodbi.
stroški postopka - odvetniška tarifa - presoja uporabe zakona - trenutek začetka teka postopka
Iz določbe 41. člena ZOdvT že na podlagi jezikovne razlage jasno izhaja, da je za presojo uporabe zakona odločilen začetek teka sodnega postopka na prvi stopnji ne glede na to, ali se je le-ta kasneje nadaljeval po določbah drugega zakona ali morebiti na drugi stopnji. V obravnavani zadevi se je postopek nedvomno začel z vložitvijo izvršilnega predloga, zato se za odmero stroškov celotnega postopka, tudi potem, ko se je le-ta nadaljeval v pravdi, uporablja „stara“ Odvetniška tarifa iz leta 2003.
zaslišanje stranke – dokazna ocena izpovedi stranke – materialno procesno vodstvo – kršitev določb postopka
Tožnica je, ko je bila zaslišana kot stranka, potrdila svoje trditve o kraju in načinu padca. Zaslišanje strank je tudi dokaz, s katerim se lahko ugotovijo sporna dejstva, in ga mora sodišče, tako kot vsak drug dokaz, oceniti. Ker sodišče prve stopnje ni navedlo, zakaj (glede na zavrnitev tožbenega zahtevka in neobstoj nasprotnega dokaza očitno) ne verjame tožničini izpovedbi oziroma zakaj jo šteje za neverodostojno, se izpodbijane sodbe ne more preizkusiti.
ZNP člen 19, 19/1, 20. ZMZPP člen 111. ZIZ člen 104, 104/1, 107, 107/1, 107/2, 114, 120, 127. 127/1.
materialni udeleženec – pravni interes
Udeleženka je izkazala, da utegne biti s sodno odločbo izdano v predmetnem postopku prizadet njen pravni interes, saj je uspešna izterjava njene terjatve v izvršilnem postopku odvisna od priznanja tuje sodne odločbe. Zarubljena terjatev je bila prisojena s tujo sodno odločbo, katere priznanje predlagatelj (dolžnik udeleženke) uveljavlja v predmetnem postopku.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0071955
URS člen 22. ZDR člen 184. OZ člen 131, 149, 186, 186/1, 186/3, 186/4.
delovna nezgoda – posojeni delavec – alternativna vzročnost – odgovornost za drugega – ustaljena sodna praksa
Kadar je delavec "posojen" drugemu delodajalcu (glavnemu izvajalcu), tedaj formalni delodajalec lahko odškodninsko odgovarja le, če mu je mogoče kaj konkretnega očitati. Če bo ta pogoj izpolnjen, potem se odpira možnost uporabe alternativne vzročnosti iz 186. člena OZ. V tej zadevi ni bilo tako.
ZZZDR člen 13, 65. ZMZPP člen 37, 37/1, 37/2, 37/3.
razveza zakonske zveze – nevzdržnost zakonske zveze – uporaba prava – razmerje z mednarodnim elementom – predlog za združitev pravd
Če bi se izkazalo, da se po pravu toženke zakonska zveza ne more razvezati, bi to pomenilo, da je treba v konkretnem primeru, ko sta imela zakonca ob vložitvi tožbe stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, uporabiti pravo Republike Slovenije,
prepovedna tožba – vznemirjanje lastninske pravice – protipravno vznemirjanje – materialnopravna ocena – upravičenje do nakupa funkcionalnega zemljišča
Upravičenje toženke do nakupa funkcionalnega zemljišča, na katerega naj bi v spornem delu segal nadstrešek, in zaveza tožnice, da bo to zemljišče toženi stranki prodala, za zdaj še ni spremenilo lastninskopravnega statusa nepremičnine niti ni na tej podlagi toženka pridobila kakšne stvarne ali druge pravice, ki bi ji dopuščala poseganje v lastnino tožeče stranke. Gre zgolj za pravni posel, s katerim sta se stranki zavezali, da bosta kasneje odmerili funkcionalno zemljišče in glede tega sklenili prodajno pogodbo. Četudi del, na katerega sega nadstrešek, ustreza pojmu funkcionalnega zemljišča, še ne daje toženki pravice posegati na ta del nepremičnine.
vračunanje darila – način določitve vrednosti darila – jezikovna razlaga zakonskega besedila – idealna ali realna kolacija
ZD v 52. členu (enaka je tudi dikcija 30. člena) predpisuje način določitve vrednosti darila, in sicer, da se darilo oceni po vrednosti ob zapustnikovi smrti in po stanju ob daritvi. Pritožnik pravilno opozarja, da že jezikovna razlaga ne pušča dvoma o tem, da zakon razlikuje dva časovna trenutka – trenutek daritve in trenutek zapustnikove smrti, pri čemer na prvega veže stanje darila, na drugega pa njegovo vrednost.
Namen zakonodajalca je, da se doseže enako obravnavanje zakonitih dedičev glede vsega, kar so neodplačno dobili od zapustnika – bodisi med živimi bodisi iz naslova dedovanja, gre pa za to, da posamezni dedič ne dobi več, kot tisti sodediči, ki so v enakem položaju glede na razmerje do zapustnika.
Ker je temeljno načelo pri vračunanju daril načelo enakosti med dediči, je treba pri podarjenem denarju upoštevati kupno moč, ki jo je denar imel ob daritvi (gre za stanje ob daritvi) in na tej podlagi oceniti njegovo vrednost ob zapustnikovi smrti. Pri tem ne gre za plodove oziroma obresti, temveč le za upoštevanje vrednosti denarja (zunanja realna vrednost denarja), ki pa se ne more meriti zgolj v nominalnem znesku oziroma v njegovi zunanji nominalni vrednosti.