OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0075901
ZUreP-1 člen 105, 105/3.
odškodnina – razlastitev – odškodnina za razlaščeno nepremičnino – kmetijsko zemljišče – stavbno zemljišče – prostorski akt – gradnja javne infrastrukture – nadomestitev vrednosti zemljišča – sprememba prostorskega plana
Odškodnina mora razlastitvenemu upravičencu zajamčiti ekvivalent za izgubljeno. Zato imata za odmero odškodnine velik pomen dve časovni točki: točka, po kateri se ugotavlja stanje, in točka, po kateri se določa cena nepremičnine. V obravnavanem primeru je bil namen razlastitve graditev javne infrastrukture. Za izravnavo izgube zato velja nadomestitev vrednosti zemljišča pred spremembo prostorskega plana, s katero je bila predvidena gradnja infrastrukturnega objekta (bencinskega servisa). Če je bilo zemljišče, na katerem se bo gradil infrastrukturni objekt, prej (pred sprejetjem navedenih prostorskih aktov) kmetijsko zemljišče, je treba razlaščencu zagotoviti odškodnino za kmetijsko zemljišče in ne za stavbno zemljišče, namenjeno graditvi infrastrukturnega objekta.
Ker škodljiv vpliv, ki naj bi prihajal z nepremičnin tožencev, ne prihaja neposredno, ampak prek javnega kanalizacijskega omrežja, ki ni niti v lasti niti v upravljanju tožencev, ampak tretjega, tožnica niti na stvarnopravni niti ne na obligacijskopravni podlagi nima zahtevka proti osebam, katerih nepremičnine so priključene na javno kanalizacijsko omrežje.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0061788
ZNP člen 40, 46, 48, 49. ZDZdr člen 39, 40. ZZZDR člen 212. ZPP člen 343, 343/1, 355.
odvzem poslovne sposobnosti – pomoč izvedenca medicinske stroke – pregled nasprotnega udeleženca – mnenje izvedenca – začasno zadržanje – skrbnik za posebni primer – udeleženec postopka
Le s pomočjo izvedenca medicinske stroke bo mogoče ugotoviti, ali je nasprotni udeleženec glede na svoje psihofizično stanje sposoben sam skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Brez izvedenca oziroma brez pregleda nasprotnega udeleženca ter mnenja izvedenca tega postopka ni mogoče zaključiti, zato je sodišče odločilo, da mora nasprotni udeleženec priti k izvedencu. Ker se nasprotni udeleženec vabilom izvedenca do sedaj ni odzival, je sodišče prve stopnje pravilno določilo tudi ravnanje za primer, če se pregleda ne bo udeležil (in se torej prostovoljno ne bo podvrgel pregledu), ki bo omogočilo nujno potrebni pregled nasprotnega udeleženca, na podlagi tega pa bo mogoča izdelava izvedeniškega mnenja in v nadaljevanju odločitev sodišča ter zaključek postopka.
Pritožniku je bila kot edinemu dediču prisojena zapuščina z izpodbijanim sklepom, zato nima pravnega interesa za vložitev pritožbe in je treba njegovo pritožbo zavreči kot nedovoljeno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0059873
OZ člen 190. ZZZDR člen 56, 56/2. ZPP člen 286. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 5, 6.
neupravičena obogatitev – verzija – verzijski zahtevek lastnika za stroške najemnika – individualni in obratovalni stroški po najemni pogodbi – nerazdelna obveznost zakonca – povračilo stroškov za pot iz druge države - nagrada za preizkus možnosti uspeha pravnega sredstva
Ko je tožnik stroške za stanovanje, ki je bilo predmet najemne pogodbe, plačal namesto tožencev, ki sta bila te stroške dolžna poravnati na podlagi najemne pogodbe, je na strani tožnika prišlo do prikrajšanja na strani tožencev pa je prišlo do neupravičene obogatitve. Da je poleg prvega toženca za plačilo stroškov obvezana tudi druga toženka, pa izhaja iz določila 56. člena ZZZDR.
Preizkus možnosti uspeha pravnega sredstva se všteva v nagrado za postopek.
V danem primeru je tožnik pripotoval iz Šibenika, torej iz druge države na relaciji, kjer ni organiziranega javnega prevoznega sredstva brez večkratnega prestopanja. Prvostopenjsko sodišče je utemeljeno priznalo tožniku stroške za kilometrino na prevoženi relaciji, stroške vinjete in cestnin, stroške prenočišča (brez večerje in zajtrka, kot to neutemeljeno očita pritožba), saj so mu ti stroški, zaradi oddaljenosti kraja od koder je prispel, tudi upravičeno nastali.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0068835
OZ člen 73, 73/4, 111, 131. ZLS člen 33.
poslovna odškodninska odgovornost – neizpolnitev pogodbene obveznosti – negativni pogodbeni interes – pozitivni pogodbeni interes – pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba – neobstoječe pogodbeno določilo – vzajemnost pogodbenih obveznosti – kavza – ničnost pogodbe – odškodninska odgovornost neupravičenega zastopnika – škoda zaradi zaupanja – povzročitev škode – rušenje objekta – dovoljenje lastnika objekta – protipravnost ravnanja – navadna škoda
Na podlagi četrtega odstavka 73. člena OZ je odškodninski zavezanec samo neupravičeni zastopnik. Nasprotna pogodbena stranka lahko od neupravičenega zastopnika zahteva le povračilo navadne škode zaradi zaupanja in ne povračila škode v obliki izgubljenega dobička – dobička, ki bi ga dosegla, če bi bila pogodbena zaveza toženke veljavna.
prepozna pritožba – zavrženje pritožbe zaradi nepravočasnosti – fikcija vročitve – vročanje odvetniku – vročanje stranki – preklic pooblastila odvetniku - tek pritožbenega roka
Vročitev odvetnici (t. i. fikcija vročitve) je bila pravilna oziroma veljavna, saj sodišču prve stopnje do tedaj ni bil naznanjen niti preklic niti odpoved pooblastila. Na to vročitev se torej veže začetek teka roka za vložitev pritožbe zoper omenjeno sodbo, ne glede na to, da je sodišče prve stopnje sodbo naknadno vročalo tudi toženki osebno. Sodišče prve stopnje je dne 6. 2. 2012 sicer prejelo vlogo tožene stranke, ki je po svoji pooblaščeni odvetnici M. obvestila sodišče, da je pooblastilo za zastopanje prenehalo. Vendar to obvestilo ne more vplivati niti na pravilnost zgoraj opisane vročitve niti na tek pritožbenega roka, saj je upoštevaje 4. odst. 99. čl. ZPP pooblaščenec tudi v tem primeru dolžan še en mesec opravljati dejanja za pooblastitelja.
dodelitev otroka – onemogočanje stikov – predodelitev otroka – preživnina – metode razlage – otrokova korist – odločanje o stroških po prostem preudarku
Pritožnik se argumentirano zavzema za dodelitev otroka njemu in sicer na podlagi šestega odstavka 106. člena ZZZDR. Ta del zakonskega besedila je del pozitivnega (postavljenega) prava, ni pa to kategorično pravno pravilo. Pravno pravilo nam da šele pozitivno pravo kot notranje povezana celota s pomočjo uveljavljenih metod razlage. V tej luči pa pritožnik spregleda osrednjo besedo tega dela zakonskega besedila. Pritožnik se namreč osredotoča na pogoje (predpostavke), ki so določene v šestem odstavku 106. člena ZZZDR ter zastopa stališče, da iz teh predpostavk sledi neizogiben sklep, da je treba otroka dodeliti drugemu staršu. ZZZDR v šestem odstavku 106. člena pa ni zasnovan na tak kategoričen način. Besedna zveza „lahko sodišče na zahtevo drugega starša odloči“ namreč ta pravni institut relativizira. Ta relativizacija seveda ne sme pomeniti, da sodišče lahko ravna arbitrarno, marveč vzpostavlja ustrezno razmerje do temeljnega načela družinskega prava - varstva otrokovih koristi. Izrek pravne posledice iz šestega odstavka 106. člena ZZZDR (dodelitev drugemu staršu) torej ne bo mestu, če bi bila takšna odločitev zaradi objektivnih dejanskih okoliščin v otrokovo škodo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075902
ZPP člen 392. ZZZDR člen 60.
sodna poravnava – delna sodna poravnava – ugotavljanje obsega in deleža skupnega premoženja – delitev skupnega premoženja – vpis v zemljiško knjigo – izstavitev zemljiškoknjižne listine
Ni prezreti dejstva, da je tožbeni zahtevek v pravdi P 727/2007 Okrožnega sodišča v Kranju originarna pridobitev lastninske pravice na podlagi pridobivanja skupnega premoženja med zakonsko zvezo na podlagi ZZZDR. O tem sta torej pravdni stranki sklenili delno sodno poravnavo. Na isti podlagi torej tožeča stranka ne more ponovno tožiti. Zato je očitno želela doseči s tožbo spremembo delne sodne poravnave tako, da poleg izplačila v denarju dobi tudi polovico parcele. Vendar za takšen tožbeni zahtevek ni pravne podlage.
Odvetnikova odškodninska odgovornost je odgovornost po merilih strokovne skrbnosti dobrega strokovnjaka, ki jo določa ZOdv, ko pravi, da je za stranko koristno ravnanje, ki je vestno, pošteno, skrbno ter po načelih poklicne etike. Zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da bi odvetnik tedaj, ko je stranka k njemu prišla, lahko še pravočasno vložil tožbo in da bi s tožbo uspel, zmotno pa je strokovno menil, da je to prepozno, zato je ravnal v nasprotju s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.
Nezakonit dokaz je, če je bil izveden in pridobljen v nasprotju s procesnimi pravili in to pomeni kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Tožnik je predlagal odločbo ZPIZ o invalidski upokojitvi zaradi taksne oprostitve. Sodišče prve stopnje tega dokaza ni izvedlo in ni povedalo strankam, da ga bo upoštevalo. Nato pa je zavrnilo zahtevek za rento, ker bi bil tožnik invalidsko upokojen, delodajalec pa ne bi imel dela za njegovo zdravstveno stanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068829
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4. ZPotK člen 13. ZST-1 člen 18, 18/4.
kreditna pogodba – potrošniški kredit – neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti – dodaten rok za izpolnitev pogodbe – prekinitev pritožbenega postopka – začetek stečajnega postopka v času po izdaji sodbe sodišča prve stopnje
Tako zakon kot tudi Pogodbeni pogoji določajo posledice neupoštevanja opomina za plačilo zapadlih obveznosti, zato je tožnica upravičena do zahtevka za predčasno poplačilo nezapadlih obrokov (oziroma do razveze kreditne pogodbe) tudi, če na te posledice toženca v opominu ni izrecno opozorila.
Pred prekinitvijo pravdnega postopka na podlagi 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP so bila v pritožbenem postopku opravljena že vsa pravdna dejanja strank, zato prekinitev postopka ne vpliva na izdajo odločbe pritožbenega sodišča, ki je, zaradi odločanja na seji, izključno pravdno dejanje sodišča. Z odločitvijo pritožbenega sodišča niso v ničemer ogrožena procesna upravičenja strank, zato je kljub začetemu stečajnemu postopku pritožbeno sodišče o pritožbi odločalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO -
VSL0067979
ZPP člen 319, 319/1.
res iudicata – pravnomočno razsojena stvar – subjektivna identiteta tožbenega zahtevka – objektivna identiteta tožbenega zahtevka – skupno premoženje
Presoja, ali gre za pravnomočno razsojeno stvar, je odvisna od obstoja subjektivne in objektivne identitete tožbenega zahtevka. V skladu z določbo prvega odstavka 319. člena ZPP sicer res postane pravnomočen le izrek sodbe (odločitev o tožbenem predlogu), vendar je treba upoštevati tudi dejansko podlago, na kateri temelji tožbeni predlog.
Drži, da je skupno premoženje nedeljiv materialno pravni pojem, kar pa ne pomeni, da v primeru, da v sodbi (kot v predmetni zadevi) ni upoštevan celoten obseg skupnega premoženja, ni dopustna (nova) tožba.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlogi na strani delodajalca – odpravnina – odškodnina za čas odpovednega roka
Tožnik je zakonito izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, zato je upravičen do odpravnine in odškodnine za čas odpovednega roka, skladno z drugim odstavkom 112. člena ZDR.
Ker zapustnica ni izjavila poslednje volje v navzočnosti obeh prič, ni izpolnjen že prvi pogoj po 72. členu ZD, in o naslednjem niti ni bilo potrebno razpravljati.
Ustaljena sodna praksa v zapuščinskem postopku sicer ne dopušča v pritožbenem postopku eventualne maksime, ko se uveljavljajo dedne pravice (pritožnik jo je uveljavljal že pred sodiščem prve stopnje), velja pa v primeru, ko se navajajo zgolj nova dejstva. Ravno slednje pa navaja pritožnik, ko opisuje razmere, v katerih naj bi zapustnica izjavila poslednjo voljo.
Pobotanje tožnikove terjatve iz naslova regresa za letni dopust s terjatvijo tožene stranke iz naslova preveč izplačanih plač je nedopustno glede na določbo 3. odstavka 136. člena ZDR. Ta namreč določa, da delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega pisnega soglasja pobotati s svojo obveznostjo plačila.
Trditve v tožbi, da je tožnik lastnik spornega zemljišča, ki je v posesti (prvega) toženca, ter da se z (drugim) tožencem o njegovi prodaji (oziroma višini kupnine) nista uspela dogovoriti, (v razmerju do prvega toženca) utemeljujejo vrnitveni zahtevek, kot tudi zahtevek na plačilo uporabnine. Dejstvo, da je zemljišče že 45 let v njegovi posesti ter da je njegova pravnoorganizacijska oblika zavod, temu ne nasprotuje.
Za upravičenost do izplačila pogodbene kazni je potrebno uporabiti kolektivno pogodbo, ki je veljala v času odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ne kolektivne pogodbe, ki je veljala v času pravnomočnosti sodne odločbe, s katero je bila ugotovljena nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Delavec je upravičen do nadomestila za neizrabljen letni dopust ob prenehanju delovnega razmerja, če ga do izteka pogodbe o zaposlitvi objektivno ni mogel izrabiti. Pri tem se zahteva, da delavec ni mogel predvideti vzroka, zaradi katerega ni mogel izrabiti letnega dopusta še pred prenehanjem delovnega razmerja.
naročniško razmerje za paket – aneks k pogodbi – naročnina – pogodbena zaveza o neprekinitvi naročniškega razmerja pred potekom 24 mesecev – enostranska odpoved naročniškega razmerja – plačilo zapadlega zneska naročnine – plačilo sorazmernega zneska ugodnosti – nepoštenost pogodbenega določila – pogodbena kazen
Ni sporno, da je toženka s podpisom pogodbe sprejela sporno pogodbeno določilo glede obveznosti plačila sorazmernega zneska ugodnosti. Vendar je toženka obrazloženo navajala, da je takšna pogodbena določba nična v luči določb ZVPot. Sodišče prve stopnje je, štelo, da pogodbeno določilo, ki jo je obravnavalo kot pogodbeno kazen, ni nično. Ob ustrezni trditveni podlagi toženke sploh ni ugotavljalo, ali so podane okoliščine v luči določb o ničnosti nepoštenih pogojev iz 24. člena ZVPot.