zahtevek za vračilo trošarine - umik zahtevka za vračilo trošarine - umik tožbe - ustavitev postopka
Ker je tožnik umaknil letni zahtevek za vračilo trošarine, o kateri se vodi predmetni upravni spor, je sodišče tožnika pozvalo, naj pojasni ali z umikom zahtevka hkrati umika tudi tožbo v tem upravnem sporu. Tožnik je izjavil, da umika navedeno tožbo, zato je sodišče postopek ustavilo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - žalitev sodišča
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da tožnik tudi v prošnji za BPP ne zanika, da je v pritožbi zoper sklep št. N 61/2013 z dne 27. 6. 2013 žalil sodnike in druge udeležence postopka. Navaja le, da se želi pritožiti zato, ker človek ne sme biti kaznovan zato, ker govori resnico in da naj sodnik dela pošteno in korektno, pa ne bo imel zoper njega kaj povedati. S takšnimi ugovori, ki jih tožnik ponavlja tudi v tožbi, pa tožnik tudi po presoji sodišča ne bi mogel uspeti s pritožbo zoper sklep št. N 61/2013 z dne 19. 9. 2013, saj se ne nanašajo na dejstva, ki bi bila pravno relevantna v navedeni zadevi.
ZGO-1 člen 152. ZUN člen 51. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov ob pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči člen 26.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nadstrešek - bazen - odmiki
V konkretnem primeru ni sporno, da je tožnik zgradil nadstrešek ob meji (bazen na oddaljenosti 1 m od meje), da za tako gradnjo (ok. leta 1997) ni pridobil odločbe o priglasitvi del, s katero bi si zavaroval svoj pravni položaj pred kasnejšimi spremembami predpisov (tudi glede odmikov). Pri tem je treba upoštevati, da je t.i. legalizacija nelegalnih objektov dopustna le na podlagi v času odločanja veljavnih predpisov, ki določajo pogoje za gradnjo, zato investitor nelegalnega objekta ne more zahtevati uporabe predpisov iz časa gradnje, če so ti prenehali veljati.
potrošnik - organizacija potrošnikov - izbris iz registra potrošniških organizacij
Odločitev o izbrisu tožnika iz registra potrošniških organizacij temelji na ugotovitvi, da njegovi ustanovitelji niso bile zgolj fizične osebe. Kljub temu, da se izpodbijana odločitev nanaša na izbris tožnika iz registra in ne na odpravo odločbe o njegovem vpisu v register, taka odločitev pomeni poseg v pravnomočno urejen pravni položaj, zato mora temeljiti na zakonu (158. člen Ustave).
odgovorni projektant - odgovorni vodja del - vpis v imenik - pogoji za vpis v imenik - tuje državljanstvo
ZGO-1 v drugem odstavku 45. člena določa, da je odgovorni projektant lahko posameznik, ki je pri pristojni poklicni zbornici vpisan v ustrezni imenik in ima po končanem študiju za pridobitev visoke strokovne izobrazbe najmanj 7 let delovnih izkušenj pri zahtevnih objektih in najmanj 5 let pri manj zahtevnih objektih. Iz te določbe izhaja, da so zahtevane delovne izkušnje po končanem študiju za pridobitev določene stopnje izobrazbe. V konkretnem primeru pa ni sporno, da je tožnik pridobil visokošolsko izobrazbo 22. 3. 2012, kar pomeni, da v času izdaje izpodbijane odločbe (17. 9. 2013) ni izpolnil zahtevanega pogoja glede delovnih izkušenj po pridobljeni visokošolski izobrazbi.
Pogoje za odgovornega vodjo del za zahtevne objekte ureja drugi odstavek 77. člena ZGO-1. S tem v zvezi pa se sodišče strinja z izpodbijano odločbo, da tožnikov strokovni izpit, ki ga je 24. 12. 2004 opravil pri Ministrstvu za prostorsko ureditev, gradbeništvo in ekologijo v Banja Luki, ni ustrezen za pridobitev pooblastila za odgovornega vodjo del pri gradnji zahtevnih objektov.
ZGO-1 člen 62, 66. ZUP člen 43, 43/1, 43/2, 113, 114, 118, 260, 260/9, 265, 267, 267/2.
gradbeno dovoljenje - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - obnovitveni razlog - stranski udeleženec - pravni interes - stroški upravnega postopka
Dejstvo, da naj bi se v času gradnje pojavila rjava voda, ki je do roba napolnila jarek ob tožnikovih parcelah (ni sporno, da ta jarek leži ob in ne na zemljiščih – zadnji odstavek na 5. strani tožbe, op. sodišča), in da naj bi ta voda pritekala z zemljišč, kjer se je gradil A., po presoji sodišča ne izkazuje obravnavanega obnovitvenega razloga, saj–kot je navedel drugostopenjski organ –, ta podatek ne izkazuje razmerja tožnikov do upravne stvari, o kateri je bilo odločeno v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja.
Pritožbeni upravni organ ni ugotovil, da odgovor na pritožbo ni bil potreben, ampak le, da ni bistveno pripomogel k rešitvi zadevi, kar je razumljivo, saj razlaga zakonskih določb glede vprašanja, kdo se sme udeleževati postopka, drugostopenjskemu upravnemu organu glede na ustaljeno upravno in upravnosodno prakso ne more povzročati težav. Vendar to ne pomeni, da odgovor na pritožbo sam zase ni bil potreben, upoštevaje, da je šlo za postopek odločanja o izrednem pravnem sredstvu, ki bi lahko posegel v pravnomočno gradbeno dovoljenje in s tem v investitorjevo pravico do gradnje, poleg tega pa niti izid postopka z vidika stališč v sodbi I U 1784/2011 ni bil gotov.
Z odstranitvijo „presežka“ nadstreška, za katerega v izdanem gradbenem dovoljenju ni podlage, je treba zagotoviti skladnost objekta z izdano odločbo (gradbenim dovoljenjem).
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - odpravljen izpodbijani akt
Sodišče po vpogledu v podatke sodnega vpisnika ugotavlja, da je bila odločba, za katero tožniki v tem upravnem sporu predlagajo, naj se izreče za nično, s sodbo tega sodišča opr. št. I U 640/2013 z dne 21. 11. 2013 pravnomočno odpravljena, kar pomeni, da so odpravljene tudi pravne posledice, ki so nastale iz nje. To pomeni, da tožniki svojega pravnega položaja, tudi ob morebitnem uspehu ne morejo več izboljšati s tožbo.
ZID člen 15, 15/1. ZDR člen 143, 143/3, 227, 227/2.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - inšpekcijski zavezanec
Sodišče se pridružuje ugotovitvi upravnega organa druge stopnje, da je izpodbijana odločba izdana pravilnemu zavezancu, ne glede na to, da je je v izreku za zavezancem v oklepaju navedena še poslovna enota. Ta navedba namreč v ničemer ne vpliva na sicer pravilno navedbo tožnice kot zavezanke. Tudi sicer pa tožnica tako v pritožbi, kot tudi v tožbi sama navaja, da je kot delodajalka zavezanka v tem postopku, razlogov, zaradi katerih izpodbijane odločbe kljub temu ne bi mogla izvršiti, pa ne navede.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo - možnost priključitve na javno komunalno omrežje
Tožnik za svoje trditve o sklenjeni ustni najemni pogodbi (oz. o ustni pogodbi o košnji trave, kot je navedel v vlogi z dne 28. 9. 2011 – op. sodišča) ni predložil oz. navedel relevantnih dokazov, saj se je skliceval le na vlogo za določitev dejanskega uporabnika kmetijskih in gozdnih zemljišč z dne 30. 6. 2006.
Nepridobljena pravica do uporabe tujega zemljišča zaradi izvedbe priključka, za katerega v dejanskem pogledu ni ovir, ne vpliva na odmero NUSZ.
kmetijsko zemljišče - status zaščitene kmetije - vrsta rabe zemljišč - sprememba vrste rabe zemljišč - stranka v postopku
Vsak dedič, ki meni, da vpisani podatek o vrsti rabe zemljišča ne izkazuje resničnega stanja, lahko predlaga uvedbo postopka njegove spremembe v zemljiškem katastru, saj na ta način varuje svoje pravice in pravne koristi.
Obveznost zavezanca za plačilo storitev institucionalnega varstva ne more temeljiti zgolj na statističnih podatkih o povprečno porabljenih denarnih sredstvih na člana družine. Statistični podatki sicer lahko predstavljajo pomoč oziroma finančni okvir pri vrednotenju preužitka. Vendar pa je treba višino vsake posamezne obveznosti presojati glede na okoliščine konkretnega primera, predvsem glede na dejanske razmere in okoliščine, v katerih je živela upravičenka z družino zavezanca, ter ob upoštevanju krajevno običajnega načina oskrbe starostnikov na domu.
ZKme-1 člen 56, 56/4. ZJN-2 člen 2, 6, 6/2, 12, 12/2, 12/2-2, 14, 14/5.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obnova in razvoj vasi - zahtevek za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - skladnost zahtevka s zahtevami predpisov - zahteve predpisov o javnem naročanju - javno naročilo gradenj - oddaja javnega naročila po sklopih - javna objava javnega naročila
Z delitvijo javnega naročila na posamezne sklope ter z oddajo naročila po sklopih se ne kršijo določila ZJN-2, če so pri delitvi naročila upoštevani pogoji ter temeljna načela javnega naročanja.
V primeru, ko naročnik razdeli javno naročilo gradenj na posamezne sklope, je treba pri ocenitvi vrednosti predmeta javnega naročila po izrecni določbi zakona za osnovo vzeti skupno ocenjeno vrednost vseh sklopov (točka a) petega odstavka 14. člena ZJN-2). Namen te določbe je preprečiti, da bi se naročnik z delitvijo javnega naročila na posamezne sklope poskušal izogniti prisilnim določilom ZJN-2, ki naročnika zavezujejo, da javno objavi naročilo, če je njegova ocenjena vrednost enaka ali višja od zakonsko določenega praga oz. mejne vrednosti za objavo.
Z opustitvijo javne objave javnega naročila je tožnica kršila določbo točke a) petega odstavka 14. člena ZJN-2 v zvezi s točko 2 drugega odstavka 12. člena ZJN-2. Takšna kršitev pravil javnega naročanja pa je razlog za zavrnitev zahtevka za izplačilo sredstev po četrtem odstavku 56. člena ZKme-1.
kataster stavb - vzpostavitev etažne lastnine - evidentiranje sprememb v katastru stavb
ZVEtL nalaga sodišču, da po uradni dolžnosti po zaključku postopka vzpostavitve etažne lastnine in določitve pripadajočega zemljišča stavbi v etažni lastnini predlaga izvedbo ustreznih sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb.
Upravni organ, ki opravi katastrski vpis na zahtevo sodišča na podlagi pravnomočnega sklepa, je na zahtevo sodišča vezan, vendar pa lahko v primeru, če strokovna podlaga ne omogoča vpisa stavbe v kataster stavb, zahteva od sodišča, da odpravi ugotovljene ovire.
brezplačna pravna pomoč - navajanje neresničnih podatkov - prepoved vlaganja novih prošenj
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da hčerka zaradi nepoznavanja pravnih predpisov ni mogla pravilno izpolniti obrazca za dodelitev BPP. Tožnica kot prosilka je obkrožila obrazec v rubriki, ki se nanaša na lastništvo nepremičnin, tako da je z obkrožitvijo, da ni lastnica nepremičnine, navedla neresnične podatke, prav tako pa pri rubriki kjer je navedla hčerko, ni obkrožila, da ima hčerka v lastništvu vrednostne papirje TNP, posledično je torej navajala neresnične podatke. Takšno prikazovanje podatkov, ki ne ustreza dejanskemu stanju, pa je zakonsko sankcionirano v določbah petega odstavka 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ne samo z zavrnitvijo prošnje za dodelitev BPP, temveč tudi s tem, da prosilec nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP.
ZUTD člen 164, 164/2, 172, 172/1, 172/1-8. ZDR-1 člen 134.
register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu - kršitev predpisov s področja delovnopravne zakonodaje - izbris iz registra
Tožnica je kršila delovnopravne predpise, saj zaposlenim ni pravočasno izplačala plač. Zato je tožena stranka ravnala pravilno, ko jo je skladno z določbo 8. alineje 172. člena ZUTD izbrisala iz registra domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-2, 55, 55/1, 55/1-5, 55/1-6.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - sum zavajanja in zlorabe postopka - vložitev prošnje zaradi odložitve ali preprečitve odstranitve iz države
Tožnik je že leta 2009 zapustil izvorno državo in prišel v Slovenijo ter tedaj ni zaprosil za mednarodno zaščito, prav tako tega ni storil ob deportaciji iz Švice 8. 11. 2013, temveč šele z vlogo z dne 15. 11. 2013 po tem, ko je bil seznanjen z zavrnitvijo njegove pritožbe zoper odločbo o vrnitvi. Glede na takšno dejansko stanje je toženka pravilno presodila, da je podana podlaga za omejitev gibanja po 5. in 6. točki prvega odstavka 55. člena v zvezi z 2. alinejo prvega odstavka 51. člena ZMZ, ker so podani razlogi za sum zavajanja postopka s tem, da je tožnik prošnjo za mednarodno zaščito podal z namenom, da bi odložil ali onemogočil odstranitev iz države.
brezplačna pravna pomoč - umik tožbe - ustavitev postopka
Ker je tožnik z vlogo z dne 28.11.2013 umaknil tožbo, sodišče pa v zadevi še ni odločilo, je sodišče postopek ustavilo na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-3, 6/3. ZVOP-1 člen 6, 6-1, 6-2.
dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja - dokumentacija upravne zadeve - postavitev skrbnika - osebni podatek - varstvo osebnih podatkov - pravni interes
Pri uveljavljanju pravice do dostopa do informacij javnega značaja ni bistveno, ali ima prosilec kakršenkoli interes za vpogled v dokumentacijo, ampak je to pravica, ki pripada vsakomur ne glede na razloge, zaradi katerih prosi za vpogled. Bistveno pri uveljavljanju te pravice je, da zahtevana dokumentacija ustreza definiciji informacije javnega značaja po ZDIJZ oziroma da ni podana nobena od izjem iz 6. člena omenjenega zakona.
Prvostopenjski organ tožniku pravilno ni omogočil vpogleda v dokumentacijo upravne zadeve postavitve skrbnika. Odločitev je utemeljena na 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ugotovljeno je bilo namreč, da se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, da delni dostop v konkretnem primeru ni mogoč ter da javni interes za razkritje podatkov ni močnejši od interesa posameznice, da se dostop do njenih osebnih podatkov omeji.
V konkretnem ne gre za izjemo po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ, ker ne gre za informacije o delovnem razmerju javnega uslužbenca ali za informacije, povezane z opravljanjem javne funkcije, saj skrbnik ni javni uslužbenec, ki bi bil v delovnem razmerju v organu javnega sektorja, niti ni javni funkcionar.