upravni spor - obnova postopka v upravnem sporu - nova dejstva in novi dokazi - kasnejša odprava izpodbijanega upravnega akta - zavrženje predloga za obnovo postopka
Da je upravni organ kasneje odpravil odločbo, ki je bila izpodbijana s tožbo v upravnem sporu in o kateri je bila izdana sodba, ni dejstvo, zaradi katerega bi se lahko postopek upravnega spora obnovil na temelju 1. alineje prvega odstavka 96. člena ZUS-1. Nova dejanska okoliščina, ki je podlaga za obnovo postopka po navedeni zakonski določbi, je namreč lahko le tista okoliščina, ki je že obstajala v času, ko je bil izdan v upravnem sporu izpodbijani upravni akt (vendar stranka zanjo ni vedela in je zaradi tega ni uveljavila v prejšnjem postopku). Tudi sicer pa se iz navedenega razloga obnova sme dovoliti le, če je sodišče v upravnem sporu samo ugotavljalo dejansko stanje.
visoko šolstvo - vpis v višji letnik - izjemni vpis - izjemne družinske in socialne razmere - odločitev kolegijskega organa - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke - nova dejstva in novi dokazi
Toženka ni upoštevala navodila sodišča, da je treba navesti, koliko članov senata je bilo prisotnih in kakšen je bil izid glasovanja. Kadar namreč odloča kolegijski organ, je nedvomno pomembno to, da je bil organ sklepčen in da je odločitev veljavno sprejeta.
Če je toženka pri predhodnem odločanju že upoštevala tožnikov dokaz, je protislovno, da ga v ponovljenem postopku ob sklicevanju na 238. člen ZUP ne upošteva. Poleg tega sodišče izpostavlja, da sama objava Navodil za vlogo prošnje za izjemen vpis še ne pomeni upoštevanja načela zaslišanja stranke. Če je imel prvostopenjski organ namen tožnikovo prošnjo zavrniti, ker meni, da tožnik ni uspel dokazati svojih trditev, bi moral tožniku ob upoštevanju 9. člena ZUP dati možnost, da se pred izdajo akta izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev.
razrešitev izvršitelja - ničnost odločbe o razrešitvi - razlogi za ničnost - presoja odločbe v upravnem sporu
Le ena od tožbenih navedb bi lahko pomenila razlog za ničnost, in sicer trditev, da naj odločbe o tožnikovi razrešitvi ne bi bilo možno izvršiti, ker je rok za to prekratek. Vendar v konkretnem primeru ta razlog za ničnost ni podan, saj je v izreku odločbe o razrešitvi navedeno le to, da se tožnik razreši kot izvršitelj in da mora brez odlašanja določene predmete izročiti zbornici izvršiteljev, ni pa v izreku določen rok za izročitev teh predmetov. Ostali razlogi, zaradi katerih naj bi bila odločba o razrešitvi nična, pa ne pomenijo razlogov za ničnost iz 279. člena ZUP. Sodišče se zato do njih niti ne more opredeliti, saj je o pravilnosti odločbe o razrešitvi isto sodišče že odločilo, in sicer je odločbo potrdilo, torej je postala pravnomočna.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - upravni spor - pravni interes - zavrženje tožbe
Ker je tožnik po vložitvi tožbe samovoljno zapustil azilni dom in se tja ni več vrnil, ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje upravnega spora zoper odločbo, s katero je toženka zavrnila njegovo prošnjo za priznanje mednarodne zaščite. Sodišče je zato tožbo zavrglo.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZMZ člen 50, 50/2, 80.
mednarodna zaščita - zapustitev azilnega doma - upravni spor - pravni interes - zavrženje tožbe
Ker se tožnik ne nahaja več v azilnem domu, v katerem bi moral počakati na pravnomočno odločitev o njegovi prošnji za mednarodno zaščito, po presoji sodišča ne izkazuje več pravnega interesa za upravni spor.
mednarodna zaščita - status begunca - uživanje pomoči ali zaščite organov in agencij združenih narodov - subsidiarna zaščita - dezerter - smrtna kazen
Tožnik ne izpolnjuje pogojev za pridobitev statusa begunca, ker je podan razlog za izključitev iz prvega odstavka 5. člena ZMZ, po katerem se status begunca prosilcu ne prizna, če že uživa pomoč ali zaščito organov in agencij Združenih narodov, razen Visokega komisariata.
Pravilno je toženka presodila tudi tožnikove navedbe, da bi bil ob vrnitvi v izvorno državo podvržen smrtni kazni. To dejstvo iz pridobljenih poročil ne izhaja. Ne gre namreč za situacijo, da bi bil tožnik obravnavan kot dezerter, ki bi prestopil na nasprotno stran; le v tem primeru pa bi tožnika lahko, glede na pridobljena poročila, doletela smrtna kazen.
ZDIJZ člen 6, 6/2, 11, 11/1, 11/1-6. ZMat člen 18a.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - test javnega interesa - matura - prepoved razvrščanja šol
Za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer, da je zahtevani podatek sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in da bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Šele če sta oba pogoja izpolnjena, pride v poštev test javnega interesa na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ in če bi ta test pokazal, da je interes za razkritje močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa, bi bilo možno uporabiti izjemo iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
V obravnavanem primeru ne gre za razvrščanje šol, na podlagi katerega bi bilo mogoče ugotoviti rezultate mature ali druge kazalce kakovosti posamezne šole. Sporna preglednica vsebuje le število udeleženih, prijavljenih, odjavljenih in neudeleženih kandidatov, opredeljenih z zaporedno številko. Posredovanje podatka, katera šola je umeščena pod posamezno številko, tako ne omogoča razvrščanja šol, kar bi bilo v nasprotju z določbo 18.a člena ZMat.
Merila za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe so bila premalo natančno določena, saj sicer do različnih interpretacij, kot tudi neprimerljivih ponudb ne more oziroma ne sme priti, zlasti ob upoštevanju stroge formalnosti postopka javnega razpisa. Slednje pomeni, da morajo biti merila in kriteriji natančno določeni, tako iz načela enakosti oziroma nediskriminatornosti, kot tudi zaradi upoštevanja načela transparentnosti oziroma javnosti. Izvajalec javno zasebnega partnerstva mora biti izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, kar ni določeno samo v interesu ponudnikov oziroma kandidatov, temveč tudi v javnem interesu. Nenatančnost določenih meril oziroma kriterijev, ki je celo po presoji organa zahtevala dodatno pojasnjevanje ter dopolnitev ponudb, na podlagi katerih naj bi se izbrala najugodnejša ponudba, ne predstavlja izbire izvajalca javno zasebnega partnerstva na pregleden način in po predpisanem postopku. S takim postopanjem pa je bil kršen tudi četrti odstavek 48. člena in 58. člen Zakona o javno-zasebnem partnerstvu. Organ bi moral razpis razveljaviti in ga ponoviti ter pri tem določiti bolj jasna in natančna merila za izbiro, ne pa že določena merila spreminjati in dopolnjevati v samem razpisnem postopku že po končanem postopku izbora, na kar kaže tudi posredovan spremenjen obrazec razpisne dokumentacije obema kandidatoma in poziv na predložitev dodatnih dokazil. Že iz tega razloga je izpodbijana odločba nezakonita in jo je potrebno odpraviti.
Organ je pri svoji odločitvi upošteval drugačno merilo, kot ga je opredelil v svoji zahtevi. Zagrešil je kršitev pravil postopka, ko je kot razlog, ki je glede na ugotovljeno dejansko stanje narekoval sprejeto odločitev, upošteval razlog oziroma merilo, s katerim prej stranke niso bile seznanjene.
Tožnik ne razpolaga z dokumentacijo, ki bi dokazovala poslovno sodelovanje s podjetjem A. iz Lichtensteina, ki je izstavilo računa. Zgolj pavšalno zatrjevanje, da so s tem podjetjem sodelovali ter da je nastal posel projektiranja, pa ne zadosti za davčno priznavanje stroškov storitev posredovanja in sodelovanja za pridobitev posla projektiranja in izstavitev računov v znesku 1.500.000,00 EUR. Čim je pa tako, je pravilen tudi zaključek, da se odhodki po spornih računih davčno ne priznajo.
Zgolj na podlagi računov, na podlagi katerih je direktor uveljavljal povračilo stroškov goriva in ki jih je predložil tožnik, ni mogoče ugotoviti, ali so bila potovanja dejansko opravljena za službene potrebe. Ker računi niso listine, iz katerih bi bilo mogoče razbrati namen potovanja, kraj potovanja oz. prvostopenjski organ ni mogel ugotoviti obsega službenih potovanj, oziroma, do kakšnih povračil je bil direktor upravičen, je odločitev, da se za navedena povračila dodatno obračunajo obveznosti od osebnih prejemkov pravilna.
Potrjena prisilna poravnava učinkuje na terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave, vendar šele s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave preneha upnikova pravica uveljavljati plačilo v sodnem ali drugem postopku, ki ga vodi pristojni državni organ, zneska navadne terjatve iz četrtega odstavka 212. člena ZFPPIPP v višjem deležu od tistega, določenega v potrjeni prisilni poravnavi in pred potekom rokov za plačilo, določenih v potrjeni prisilni poravnavi. Ker prisilna poravnava v danem primeru ob izdaji odločbe še ni bila potrjena oz. zaključena, je bila tožniku pravilno naložena v plačilo celotna davčna obveznost.
ZCes-1 člen 100. ZGO-1 člen 2, 50, 50/3. ZUP člen 214.
izdaja soglasja za cestni priključek - projektni pogoji - obrazložitev odločbe
Predmet odločanja v postopku za izdajo projektnega soglasja je le skladnost predloženega projekta z jasno, na podlagi izrecno navedenih predpisov določenimi projektnimi pogoji, izdanimi v skladu s tretjim odstavkom 50. člena ZGO-1. Prvostopenjski organ bi moral določno navesti projektni pogoj, za katerega meni, da ni bil izpolnjen ter konkretne razloge o tem, zakaj in v čem so predložene projektne rešitve v nasprotju s tem pogojem.
ZUS-1 člen 5, 36, 36/1, 36/1-3, 36/1-4. ZSV člen 81, 85, 85/2.
izločitev organa - izločitev uradne osebe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - prenos krajevne pristojnosti - pravni interes
V upravnem sporu ni mogoče izpodbijati vsakega upravnega akta, ampak le tistega, ki po materialnem kriteriju vsebuje vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. Če gre za akte, ki pomenijo zgolj procesno odločitev, so ti lahko predmet presoje v upravnem sporu samo takrat, če tako določa zakon. Sklep o zavrženju zahteve za izločitev centra za socialno delo in posredno s tem tudi uradnih oseb, je odločitev procesne narave in ni upravni akt, ki ga je dopustno izpodbijati v upravnem sporu. Tožena stranka bo lahko izločitev uradnih oseb uveljavljala z morebiti vloženim pravnim sredstvom zoper odločbo o vsebinski odločitvi centra za socialno delo v zvezi s sporno zadevo.
dohodnina - dohodnina od dohodka iz kapitala - družba z neomejeno odgovornostjo - pripis dobička kapitalskemu deležu družbenika
Z dohodnino je obdavčen tudi že pripis dobička kapitalskemu deležu družbenika d.n.o., ki se na podlagi določb 94. člena ZGD-1 opravi na podlagi letnih računovodskih izkazov ob koncu vsakega poslovnega leta.
Glede na to, da se dohodek, ki je bil pripisan kapitalskemu deležu posameznega družbenika obdavči ob pripisu, pa se izplačilo deleža v dobičku družbenika, ki se odpiše od njegovega kapitalskega deleža, in ki bi bil sicer obdavčen z davkom od dobička iz kapitala, skladno z 9. točko 95. člena ZDoh-2 šteje za neobdavčljivo odsvojitev kapitala in torej za družbenika nima davčnih posledic.
aktivna legitimacija - zastopnik javnega interesa - subvencija za nabavo kmetijskih strojev - pridobitev sredstev na podlagi lažnih podatkov - nakup kmetijske mehanizacije
Državnemu pravobranilstvu kot zastopniku javnega interesa je dana možnost, da sam vloži tožbo, če oceni, da je bil kršen zakon v škodo javnega interesa, brez da bi mu za to moralo biti podeljeno posebno pooblastilo vlade za vložitev tožbe v upravnem sporu.
Na podlagi razlage določbe prvega odstavka 57. člena ZKme-1 je ugotoviti, da zakonski dejanski stan obsega dva sklopa ugotovitev. Pristojni organ mora, preden zahteva vračilo dodeljenih sredstev, ugotoviti, da je stranka predložila „napačno“ vlogo ali zahtevek, nato pa se opredeliti do tega, ali je bila vložitev napačne vloge ali zahtevka „namerna“ (torej da se je upravičenec zavedal, da je njegova vloga oziroma zahtevek napačen v smislu obveznosti, ki jih je bil dolžan izpolniti po Javnem razpisu oziroma odločbi o dodelitvi sredstev, pa je tak napačen zahtevek, z namenom, da pridobi sredstva, predložil organu).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - osebnost prosilca
Iz izpodbijane odločbe niso razvidne nobene okoliščine, povezane z osebnostjo tožnika. Tako iz obrazložitve ni razvidno, ali se je tožnik v kazenskem postopku sposoben zagovarjati sam in braniti svoje interese v primerjavi z državnim tožilcem, ki je pravni strokovnjak. Razlogi izpodbijane odločbe so torej v tem pogledu bistveno pomanjkljivi, prav tako je bistveno pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje, saj trditve tožene stranke, na katerih temelji izpodbijana odločitev, da se bo v kazenskem postopku moralo ugotavljati izjemno obsežno dejansko stanje, listine priloženega upravnega spisa ne podpirajo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni zgled za uspeh - načelo materialne resnice
Tožena stranka je pravilno presodila, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh z odškodninsko tožbo zoper zavarovalnico. Prireditelj (družba C d.o.o.) namreč na dan škodnega dogodka ni imel zavarovane dejavnosti organiziranje prireditev, kar je tožena stranka pravilno ugotovila po vpogledu v pravdni spis P 1295/2004.
sofinanciranje iz javnih sredstev - subvencija za nabavo kmetijskih strojev - pridobitev sredstev na podlagi lažnih podatkov
Drugostopenjski organ bi pojem ''neverodostojnost'' iz davčnega postopka oziroma pojem ''napačne vloge ali zahtevka'' iz postopka dodelitve sredstev utemeljil (po opravljeni dokazni oceni) z že v davčnem postopku ugotovljenimi dejstvi in izvedbo morebitnih drugih dokazov. Dejstva, ki bi tak zaključek lahko utemeljevala, so, da družba B. d.o.o., ki naj bi opravila izdelavo in dobavo trotočkovnega vpetja za vitel in zaščito za podvozje traktorja C. d.o.o. tega ni storila, torej zaračunana dobava v vrednosti 21.420,00 EUR ter izdan račun št. 18, temelji na neresnični transakciji in je zato izdan račun 52/10 napačen. C. d.o.o. računa s spornim zneskom za trotočkovno vpetje vitla in zaščito podvozja ne bi smel izdati, ker navedena dodatna oprema ni bila dobavljena C. d.o.o. s strani dobavitelja B. d.o.o. Račun št. 52/10 torej ni „originalen račun“ v smislu zahteve iz javnega razpisa in odločbe o pravici do sredstev, ker ne izkazuje pravilnega teka poslovnih dogodkov.
Tudi če je drugostopenjski organ menil, da izjav predstavnika podjetja C. d.o.o. D.D., ki so nasprotne izjavam stranke z interesom, v procesnem smislu ne more uporabiti, ker niso bile dane na ustni obravnavi in v zvezi z obravnavanim postopkom, bi moral za pravilno ugotovitev dejanskega stanja (oziroma njegovo presojo) pred svojo odločitvijo predstavnika podjetja D.D. zaslišati kot pričo v zadevi, enako tudi stranko z interesom, po določbah ZUP, ju soočiti, ter tudi opozoriti na neskladja v njunih izjavah v davčnem postopku in nato šele ponovno odločiti. Šele na podlagi presoje izpovedb obeh prič bo možno zaključiti, da stranka z interesom ni vedela, da dodatna oprema za traktor družbi C. ni bila dobavljena s strani družbe B., torej da stranka z interesom ni namerno predložila napačnega zahtevka za izplačilo, kar bi pomenilo, da podlaga po prvem odstavku 57. člena ZKme-1 ni bila podana.
ZBPP člen 24, 24/2, 24/3. ZFPPIPP člen 382, 382/1, 397, 398.
brezplačna pravna pomoč - brezplačna pravna pomoč za osebni stečaj - objektivni pogoj - namen osebnega stečaja - odpust obveznosti
Razumnost predloga osebnega stečaja je lahko tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžniku in doseganju pravnih učinkov le tega. Ker je postopek osebnega stečaja že sam po sebi namenjen razreševanju slabega finančnega položaja, v katerem se je znašel dolžnik (gre za postopek zaradi insolventnosti), je pogojevanje dodelitve BPP za vodenje tega postopka z obstojem premoženja dolžnika po presoji sodišča v navzkrižju tako z namenom, ki se zasleduje z institutom BPP (zagotovitev pravice do socialne države in načela enakosti), kot tudi z interesi, ki se zasledujejo v osebnem stečaju, katerega del je tudi odločanje o odpustu obveznosti.
ZBPP člen 14. ZSVarPre člen 24, 24/1, 24/2, 27. ZUJF člen 152, 152/5. Pravilnik o dodelitvi neprofitnih stanovanj v najem člen 14, 14/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca
Organ za BPP je pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja, katerega vrednosti se ne šteje kot tožnikovo premoženje, upošteval (glede na podatke potrdila upravne enote) pet oseb, ki imajo na naslovu tožnikovega stanovanja stalno prebivališče in na tem naslovu tudi dejansko prebivajo, zato je v skladu z določbo 14. člena Pravilnika o dodelitvi neprofitnega stanovanja v najem o površinskih normativih ter določbo drugega odstavka 24. člena ZSVarPre štel, da je primerno stanovanje za tožnikovo družino s površino 150 m2. Navedeno površino je primerjal s površino tožnikovega stanovanja ter ugotovil presežek stanovanjske površine v izmeri 18,85 m2, ki ga je v skladu z zakonom štel kot tožnikovo premoženje, in katerega vrednost je ugotovil v višini 18.051,51 EUR (upoštevaje pri tem vrednost navedene stavbe v višini 323.394 EUR), ki presega premoženjski cenzus 13.780 EUR iz petega odstavka 152. člena ZUJF.
Tožnik se tudi ne more z uspehom sklicevati na hipoteko na predmetni nepremičnini. V določbah ZSVarPre, po katerih se ugotavlja finančni položaj prosilca, ni podlage za razlago, da se s hipoteko obremenjene nepremičnine ne upošteva kot premoženje prosilca ali da se s hipoteko obremenjeno nepremičnino kot premoženje prosilca upošteva drugače.
ZVV člen 8, 9, 15. ZUJF člen 100, 101, 231, 231/1.
vojni veteran - pravica do zdravstvenega varstva - sprememba zakonske ureditve - odvzem pravice do zdravstvenega varstva
Ob tem, da dejansko stanje, t.j. da tožničini dohodki presegajo 497,15 EUR, ni sporno, kar pomeni, da tožnica ni prejemnica veteranskega dodatka in da ne izpolnjuje pogojev za njegovo pridobitev po določbah 8. in 9. člena ZVV, je odločitev prvostopenjskega organa pravilna in zakonita.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - dodatek za pomoč in postrežbo
Dodatek za pomoč in postrežbo, ki ga mesečno prejema tožnica, je mesečni denarni prejemek, ki ga po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pridobijo uživalci pokojnine in določeni zavarovanci s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, kar pomeni, da gre za prejemek, ki ga določba 12. člena ZSVarPre izrecno ne šteje kot prejemek, ki se všteva v lastni dohodek.