Šikana pomeni namerno povzročanje neprijetnosti, nevšečnosti oziroma v pravnem smislu nedopustno, protizakonito izvrševanje pravic z namenom povzročiti drugemu škodo. O šikani je mogoče govoriti le, če se dokaže, da je delodajalec vodil postopek v zvezi z delavčevimi pravicami in obveznostmi z namenom, da bi prizadel njegove pravice in koristi.
Odrejanje dela v okviru zadolžitve delovnega mesta ni šikaniranje, zaradi česar ni podana odškodninska odgovornost delodajalca.
URS člen 125, 160, 160/1, 161. ZObr člen 88, 88/3, 88/3-5, 88/7.
prenehanje delovnega razmerja - kaznivo dejanje - pravnomočna sodba - skladnost zakona z ustavo
Sodišče pri obravnavi konkretnega spornega razmerja med pravdnima strankama ne sme samo presojati, ali je zakonska norma, ki se na to sporno razmerje nanaša, skladna z URS. Presoja zakonov je v izključni pristojnosti ustavnega sodišča, redno oziroma specializirano sodišče pa ima možnost, da postopek prekine in ustavnemu sodišču poda pobudo za začetek presoje protiustavnosti določenega zakona.
Ker sodišče prve stopnje ni prekinilo postopka in sprožilo postopka za presojo ustavnosti določb ZObr, bi moralo ob ugotovitvi, da je bil tožnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti oziroma da mu je bila izrečena pogojna obsodba 7 mesecev zapora, zaključiti, da je imela tožena stranka pravno podlago za izdajo sklepa o prenehanju delovnega razmerja v 7. odstavku 88. člena ZObr.
Subjektivno spremembo tožbe je treba razlikovati od poprave napak glede označbe stranke, za kar se določilo čl. 187 ZPP more uporabiti. V postopanju tožeče stranke glede poprave označbe stranke ne sme biti prikrita subjektivna sprememba tožbe. Za popravo označbe stranke gre v primeru, ko se identiteta stranke ne spremeni. Pri zmoti v imenu oziroma pri navedbi stranke ne gre zgolj za popravo označbe stranke, ko tožeča stranka šele po vložitvi tožbe ugotovi, da je tožila napačno osebo. V takšnem primeru ni odločilno koga je tožeča stranka imela namen tožiti, temveč koga je dejansko tožila. V pogledu določitve stranke je namreč odločilna izjava in ne volja. Pravdna stranka tako ni tisti, kogar je tožeča stranka imela namen tožiti, temveč tisti, ki je v tožbi naveden kot stranka.
Sodišče prve stopnje je obravnavalo pravilo, da naj stranka, ki prepreči izpolnitev pogoja, ki je določen v njeno breme, nosi posledice, kakor da bi bil pogoj izpolnjen, vendar je zmotno upoštevalo kot opravičljivo njeno stališče, da zadošča za veljavno izpolnitev pogodbeno dogovorjenega pogoja že izjava o umiku toženi stranki, ne pa podana izjava o umiku v pravdi pred sodiščem.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 41, 41/4, 44, 45, 47, 47/1.
izvedenec - izvedenina
Vsebina izdelanega izvedenskega mnenja po prepričanju pritožbenega sodišča ne dosega kriterija zahtevnega izvedenskega izvida in mnenja, saj je izvedenec zgolj sestavil tabelarični prikaz nakupov in prodaj med strankama z navedbo datumov in plačilnih rokov iz računov, ta prikaz pa ni bil obsežen (18 računov). Iz pisnega mnenja v spisu tudi ne izhaja, da bi izvedenec izdelal obračun obresti, kot je navedeno v izpodbijanem sklepu. Posledično sodišče druge stopnje ocenjuje, da gre izvedencu za pisno izdelavo izvedenskega izvida in mnenja v skladu s 1. odstavkom 47. člena Pravilnika 400 točk (manj zahtevno) in ne priznanih 600 točk.
pogodba o zaposlitvi - pisna oblika - sodno varstvo
Zahtevek za izstavitev pisne pogodbe o zaposlitvi mora tožnik najprej uveljavljati pri toženi stranki in šele nato s tožbo pred sodiščem uveljavljati sodno varstvo. Varstvo pravic pri delodajalcu bi moral zahtevati v času trajanja dejanskega delovnega razmerja.
Delavec mora uveljavljati obstoj dejanskega delovnega razmerja najkasneje v 30-dnevnem roku od prenehanja dela pri delodajalcu.
ZDR člen 80, 80/1, 80/2, 112, 80, 80/1, 80/2, 112.
izredna odpoved - datum prenehanja delovnega razmerja
V primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca delavcu delovno razmerje preneha skladno z njegovo izraženo voljo, in sicer z dnem vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalcu. Delodajalec takšne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne more šteti kot redno odpoved pogodbe o zaposlitvi in ne more zahtevati upoštevanja odpovednega roka.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – rok
Rok za uveljavljanje sodnega varstva zaradi prenehanja delovnega razmerja na podlagi sporazuma strank o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi je začel teči na dan, ko je tožnica sporni sporazum podpisala (saj je bila že tedaj seznanjena z obstojem možnih kršitev njenih pravic) in ne šele, ko ji ga je tožena stranka vročila.
odškodnina - glavnica - zamudne obresti - tek obresti - izvršilni naslov
Prvi odstavek 378. člena Obligacijskega zakonika - OZ res določa, da dolguje dolžnik, ki zamudi z izpolnitvijo, poleg glavnice tudi zamudne obresti, vendar pa je v dispoziciji upnika, da jih zahteva ali pa ne. Upnik v postopku v katerem mu je bila določena odškodnina (glavnica) obresti ni zahteval, zato zanje nima izvršilnega naslova in jih v izvršbi na podlagi izvršilnega naslova ne more zahtevati (prvi odstavek 17. člena ZIZ).
ugovor zoper sklep zemljiškoknjižnega referenta – rok za vložitev ugovora
Ugovor proti sklepu, ki ga je izdal zemljiškoknjižni referent, je treba vložiti v roku osmih dni. Pritožnik je bil o tem pravilno poučen, pritožbe pa v zakonsko določenem roku ni vložil.
Res je, da je na prvi strani predmetnega obtožnega predloga štampiljka državnega tožilstva ter da je obtožni predlog sodišču prve stopnje poslalo okrožno državno tožilstvo v nadaljnje delo, vendar je sodišče prve stopnje očitno pri tem spregledalo, da iz predmetnega obtožnega predloga izhaja, da ga je pritožnica naslovila na Okrožno sodišče v Ljubljani, kar pa izhaja tudi iz priložene originalne kuverte. Upoštevajoč slednje ter dejstvo, da bi morala oškodovanka v skladu s pravilnim pravnim poukom predmetni obtožni predlog vložiti pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, sodišče druge stopnje ocenjuje, da gre za situacijo iz določila 5. odst. 87. čl. ZKP.
KZ člen 126, 126/7, 256, 256/1, 126, 126/7, 256, 256/1.
ponarejanje listin - pojem listine - swift obrazec
Po 7. odstavku 126. člena KZ je listina vsako pisanje, nosilec podatkov ali drug predmet, primeren in namenjen za dokaz kakšnega dejstva, ki ima vrednost za pravna razmerja. Namenjena je torej dokazovanju, pri čemer je dokazna vrednost odvisna od vsebine konkretne listine (materialna dokazna moč) in od pristnosti listine (formalna dokazna moč). SWIFT obrazec oz. plačilni nalog je taka listina, s katerimi je obdolženka navedenim podjetjem dokazovala, da sta bili plačili opravljeni in to očitno zato, da je navedena podjetja ne bi več terjala za plačilo dobavljenega blaga, oziroma sta listini dokazovali obstoj določenega (neresničnega) dejstva, v konkretnem primeru pomembnega v razmerju obdolženka - imenovana italijanska podjetja. Zato je povsem irelevantna pritožbena navedba, da je SWIFT obrazec po svoji dejanski in pravni naravi standard medbančnega plačilnega prometa in sočasno omrežje za prenos podatkov, ki ga uporabljajo izključno banke in noben drug subjekt (pravna ali fizična oseba) oziroma da ima SWIFT obrazec pomen in vrednost za pravna razmerja samo med bankami in nikoli med drugimi subjekti.
Tožeča stranka Odloka ne izpodbija, ne uveljavlja stvarnopravnega zahtevka na ugotovitev, da je lastnica spornih nepremičnin ampak postavlja zoper toženo stranko zgolj obligacijski zahtevek na izstavitev z.k. listine. Tožena stranka je lastnica spornih parcel in kot taka tudi vpisana v zemljiško knjigo, razlastitveni odločbi ni bila odvzeta veljavnost, zato tožnika nimata pravne podlage za zahtevek na izstavitev z.k. listine in je tožbeni zahtevek tožnikov zato nesklepčen.
ZD člen 2, 165, 2, 165. ZPP člen 337, 337/1, 343, 343/3, 337, 337/1, 343, 343/3.
pravni interes za pritožbo - postopanje sodišča v zapuščinskem postopku - predmet zapuščine - pravočasno navajanje dejstev
Prvostopno sodišče naj bi kršilo določbo 165. člena Zakona o dedovanju (ZD), po kateri mora sodišče ves čas postopka gledati na to, da se pravice strank čimprej ugotovijo in zavarujejo in vzame v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga dajo pisno ali ustno. Dolžnost sodišča iz 165. člena pa ni tako široka, da bi brez ustreznih navedb stranke moralo opozarjati na vse možne pravice, ki bi jih lahko imele.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom Tarifna številka 1, 4.
stroški izvršitelja - neuspešna dražba - uporaba določb o neuspešnem rubežu
Dražbi sta torej neuspešni. Na tako ugotovitev pa je prvostopno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo in sicer tar.št. 4 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju Pravilnik) v zvezi s četrtim odstavkom tar.št. 1 Pravilnika.
zamudna sodba - vročitev tožbe v odgovor - poziv na odgovor na tožbo - povratnica
V pritožbi toženec izrecno trdi, da je bila v kuverti samo tožba. Gre za upravičen dvom, ali je bil tožencu poziv na odgovor res poslan. Ta dvom pa ni mogoče odpraviti, saj na povratnici, ki je javna listina, ni zapisano, da pošiljka vsebuje tudi poziv toženi stranki naj odgovori na tožbo.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - res iudicata - litispendenca
Določbo tretjega odstavka 318. člena ZPP je potrebno razumeti tako, da je takšno sodbo mogoče izdati le, kadar iz dejstev navedenih v tožbi nedvomno izhaja, da tožbeni zahtevek ni utemeljen, ne pa tudi v primeru, ko bi tožeča stranka z ustreznimi dopolnitvami, ki jih lahko poda do konca prvega naroka za glavno obravnavo (286. člen ZPP), torej z navedbo morebitnih novih dejstev ali pa s predlaganjem ustreznih dokazov, lahko dokazala utemeljenost svojega tožbenega zahtevka. V tem primeru mora sodišče izpeljati kontradiktoren postopek.
izbris družbe iz sodnega registra - prenehanje družbe po skrajšanem postopku - prevzem obveznosti družbe s strani družbenikov - plačilo sodne takse
Bistvena je izjava družbenikov, da prevzamejo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. S to izjavo družbeniki prevzamejo dolg družbe oz. osebno nastopijo namesto družbe kot novi dolžniki nasproti upniku družbe.
Preužitkarska pogodba je po sodni praksi pogodba, s katero pogodbenika dogovorita medsebojne obveznosti podobno, kot so urejene s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, le da je izročitev premoženja izvršena že ob sklenitvi pogodbe, pri čemer sta obe pogodbi odplačni (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 534/96 z dne 8.10.1997). Slednje je razvidno tudi iz primerjave določbe 557. člena OZ, kjer je urejena pogodba o dosmrtnem preživljanju in določbe 564. člena OZ, ki kot del slovenske pravne tradicije na novo ureja pogodbo o preužitku.
ZKP člen 197, 197/3, 201/1-1, 197, 197/3, 201/1-1.
varščina - varščina kot nadomestilo za pripor - begosumnost
Po tem ko je sklep, s katerim je senat skladno z določilom 3. odst. 197. člena ZKP odločil, da varščina pripada proračunu, postal pravnomočen, so pritožbene navedbe, da obtoženec od sodišča ni dobil vabila ter da je kazen, ki mu je bila izrečena na prvi stopnji, že prestal, neupoštevne.