redna odpoved pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi
Pri določitvi, ali gre za večje število delavcev v smislu 96. člena ZDR, kar terja postopanje po določilih ZDR o kolektivnem odpustu, je treba upoštevati vse delavcev, ki se jim podaja odpoved pogodbe o zaposlitvi, torej tudi tiste, ki prejmejo odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi.
Dejstvo, da je tožeča stranka sopogodbeniku dobavila blago, ki ni bilo plačano, ne zadošča za ugotovitev odškodninske odgovornosti toženca za škodo, ki naj bi tožeči stranki zaradi neplačila nastala. Za odškodninsko odgovornost delavca bi moral biti namreč izpolnjen dodaten pogoj, škoda bi morala biti povzročena najmanj iz hude malomarnosti.
Pri zahtevku za posestno varstvo predmet tožbenega predloga ne mora biti ugotovitev dejstev o nastalem motenju, zahtevek je dajatveni. Tožbena zahtevka, ki temeljita na različnem pravnem temelju, nista ista oz. identična, litispendenca ni podana.
V primeru, ko tožena stranka odgovori na tožbo in ne pristopi na narok (poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo), sodišče odgovora na tožbo ne sme upoštevati. Ravnati mora, kot da tožena stranka ni odgovorila na tožbo in preveriti zgolj, ali obstajajo pogoji za izdajo zamudne sodbe po 318. členu ZPP, ne sme pa preverjati, ali so trditve v tožbi prepričljive in ali verjetno izkazujejo utemeljenost zahtevka, glede na navedbe iz odgovora na tožbo.
ZIZ člen 38c, 38c. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 71, 91, 71, 91.
stroški izvršitelja - obračun obresti pred javno dražbo
Pritrditi je potrebno zaključkom v izpodbijanem sklepu, da je na podlagi Pravilnika obračun upnikove terjatve, ki vključuje tudi opravo obračuna zakonskih zamudnih obresti, potreben le v fazi priprav na rubež. Izvršitelj mora tedaj zaradi ustrezne ocene, v kakšnem obsegu bo potrebno opraviti rubež, preračunati, koliko in katere stvari je treba rubiti, da bodo zadostovale za poplačilo upnika (71. člen Pravilnika). Te dolžnosti pa Pravilnik izvršitelju ne nalaga pred opravo same javne dražbe (glej 91. člen Pravilnika).
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo
Delavec, kateremu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga in je sprejel ponujeno pogodbo za neustrezno zaposlitev, ima pravico pred sodiščem izpodbijati utemeljenost odpovednega razloga, enako kot delavec, ki je sprejel ponujeno pogodbo za ustrezno zaposlitev.
ZPP člen 29, 29. ZMZPP člen 48, 74, 75, 48, 74, 75.
pristojnost sodišča rs - jamstveni in preživninski sklad rs
Pristojnost po kraju prebivališča preživninskega upravičenca (v konkretni zadevi mladoletnih otrok, ki jim je tožeča stranka priznala in izplačala preživnino) je upravičena le, če gre za tožbo, ki jo vloži preživninski upravičenec sam kot šibkejša stranka, ki ji je treba pri zahtevku za preživnino zagotoviti posebno varstvo. V obravnavani zadevi pa je tožeča stranka pravna oseba, katere ustanoviteljica je Republika Slovenija in je ustanovljena med ostalim tudi za poravnavo obveznosti iz naslova pravic otrok v primeru neizplačevanja preživnin.
izvršba na nepremičnine - poplačilo upnikov iz kupnine - priglasitev terjatve - izpodbijanje terjatve - neizpodbijane terjatve
Ko sodišče odloča o poplačilu upnikov iz kupnine, upošteva terjatve, ki se poplačajo, v priglašeni višini, razen, če je katero od teh terjatev oseba, ki ima to pravico, izpodbijala.
Toženec je dolžan plačati tožnici 900.000,00 SIT odškodnine na račun negmotne škode, ki jo je tožnica utrpela ob tem, ko je toženec z zlorabo svojega položaja prizadel njeno spolno nedotakljivost.
tožba zaradi nedopustnosti izvršbe – kasnejše prenehanje oz. nezmožnost izvršitve terjatve – nezmožnost izpodbijanja izvršilnega naslova
V ugovoru proti sklepu o izvršbi se lahko zatrjuje le kasnejše delno, ali popolno prenehanje terjatve, ali razloge, zaradi katerih terjatve ni mogoče izvršiti. Ker je torej tožba zaradi nedopustnosti izvršbe mogoča le v zvezi z ugovorom, se tudi z zahtevkom za nedopustnost izvršbe ne more izpodbijati izvršilnega naslova oz. iz njega izhajajoče obveznosti.
Ker iz zapisnika o glavni obravnavi izhaja, da je predsednica senata zapisala le, da je oškodovanca (ki je tudi starejša in pravna neuka oseba) po umiku obtožbe s strani državnega tožilca pozvala, če bo nadaljeval kazenski pregon, ni pa ga poučila o pravici do prevzema pregona in na kakšen način to lahko stori, oškodovanec o svoji pravici ni bil ustrezno poučen.
rok za položitev kupnine - sodni rok - predlog za podaljšanje roka - razveljavitev sklepa o domiku nepremičnine
Ker se je rok iztekel 20.10.2006, kupec pa podaljšanja ni pravočasno predlagal, nastopijo posledice iz tretjega odstavka 191. člena ZIZ (ki je veljal v času izdaje sklepa), po katerem sodišče s sklepom razveljavi prodajo, če kupec v določenem roku ne položi kupnine. Razlogi za zamudo na nastop opisanih posledic ne vplivajo, zato so pritožbene navedbe neutemeljene.
ZOR člen 154, 154/1. ZGD člen 258, 258/5, 449. OZ člen 1060. ZFPPod člen 19, 20, 22.
krivdna odškodninska odgovornost – elementi civilnega delikta – nastanek škode – škoda, ki jo člani uprave storijo družbi – upniki družbe kot oškodovanci – nezmožnost družbe poplačati upnike
Sodišče se je osredotočilo le na vprašanje, ali je tožeči stranki nastala škoda, kajti odgovor na to vprašanje je pomemben pri ugotovitvi odškodninske odgovornosti tožene stranke, tako po določbi 154. čl. ZOR, kot tudi po določbi 5. odst. 258. čl. ZGD, kjer zakon predpostavlja, da upniki družbe lahko postanejo oškodovanci za škodo, ki jo člani uprave (v tem primeru poslovodja) stori družbi, vendar pod pogojem, da jih družba ne more poplačati.
ZGD člen 436, 436. ZSReg člen 8, 8. ZIZ člen 38, 38. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
odgovornost družbenika za dolgove izbrisane družbe - izstop družbenika iz družbe - pogoji za izstop - načelo zaupanja v sodni register in publicitetno načelo - potrebni izvršilni stroški
ZGD za izjavo o izstopu iz družbe ne predpisuje notarskega zapisa, pač pa je notarski zapis potreben zgolj v primeru spremembe družbene pogodbe, kar pa sprememba družbenikov ni. Izstop družbenika iz družbe učinkuje že s samo izjavo volje družbenika.
Načelo zaupanja v sodni register in publicitetno načelo ne moreta biti uporabljena na način, da bi sprememba družbenika učinkovala proti upniku šele od trenutka vpisa spremembe v sodni register. To bi namreč pomenilo izenačenje publicitetnega načela s konstitutivnostjo vpisa, kar bi bilo v popolnem nasprotju s pravilom, da je vpis spremembe družbenika le deklaratorne narave.
izguba zavarovalnih pravic - domneva alkoholiziranosti - neobstoj vzročne zveze
S sklenitvijo zavarovalne pogodbe je, kot je pravilno ugotovilo prvostopno sodišče, toženec nase prevzel obveznosti, določene v tej pogodbi, med ostalim tudi to, da sam poskrbi za objektivno ugotovitev, ali je vozil pod vplivom alkohola ali ne. Tožeča stranka je torej dokazala, da se je toženec izognil preizkusu alkoholiziranosti, zato v skladu z določbo točke d) tretjega odstavka 3. člena Splošnih zavarovalnih pogojev AO - 95 velja domneva, da se šteje, da je toženec vozil pod vplivom alkohola.
Ker obravnavanega primera ni mogoče umestiti niti pod 2. niti pod 3. odst. 32.a čl. ZST, je pritožbeno sodišče razlagalo tožničino taksno obveznost na način, ki je za stranko ugodnejši.
ZGO člen 21, 213, 21, 213. ZLNDL člen 3, 5, 3, 5. ZZK-1 člen 29, 29.
lastninjenje nepremičnine - pravica uporabe - podlaga za vpis v zemljiško knjigo
predlagateljica bi morala z ustrezno listino izkazati, da je bila dejanska imetnica pravice uporabe. Zgolj dejstvo, da se neka nepremičnina uporablja za pot ali pa da je za pot predvidena v prostorskem planu, namreč ne zadošča. Za vpis v zemljiško knjigo se poleg ugotovitvene odločbe zahteva, da je imel predlagatelj na nepremičnini pravico uporabe, ali da to pravico izkaže z ustreznimi listinami ali da pridobi pisne izjave lastnikov zemljišča, da se odpovedujejo lastninski pravici na njih. Ničesar od zgoraj naštetega predlagateljica ni predložila, zato zemljiškoknjižno sodišče ni imelo pravne podlage za vpis lastninske pravice na podlagi ZLNDL na predlagatelja.
Iz besedila 1. odst. 121. člena ZPPSL izhaja, da lahko stečajni upravitelj odstopi le od obojestransko odplačne pogodbe. Pogodba o odstopu terjatve pa ni takšna pogodba, saj je po svoji naravi le razpolagalni posel in je zato ni mogoče primerjati s pogodbami iz posebnega dela obligacijskega prava.