Toženka ni opravila analize, ali je oprostitev iz sklepa občinskega sveta ustvarila subjektivno javno pravico (pridobljeno pravico) ali je šlo le za objektivno pravno normo, ali se oprostitev nanaša časovno neomejeno na vso javno infrastrukturo ali le na infrastrukturo, ki je obstajala v času izdaje sklepa. Če bi se izkazalo, da je bila izdana časovno neomejena oprostitev, ki je ustvarila pridobljeno pravico, bi lahko naknadna odmera komunalnega prispevka za isto zemljišče dejansko predstavljala retroaktiven poseg v to pravico.
Kadar ima stranka zakonitega zastopnika, se v skladu s temeljnimi načeli procesnega prava vsa pisanja vročajo njemu. Vročitev, opravljena neposredno procesno nesposobni stranki, se šteje za neveljavno. Ker zakonita zastopnica tožnice spornega poziva ni prejela, ji je bila s tem odvzeta možnost, da se seznani z zadevo in v imenu mladoletne osebe varuje njene pravice in pravne koristi. S tem je bila stranki kršena temeljna pravica do izjave v postopku.
Če tožnik ni več imetnik pravice, vpisane v register patentov, gre za neobstoječo pravico in ne more zahtevati vpisa spremembe.
Zgolj trditev o obstoju upravičenega razloga, ne da bi bil ta razlog tudi s čimerkoli dokazan, ne predstavlja utemeljenega razloga za ponovno podaljšanje roka za predložitev pooblastila. Prvostopenjski organ ne na podlagi 55. člena ZUP ne na podlagi Odloka ni bil dolžan ponovno podaljšati roka za predložitev pooblastila, brez da bi tožnik dokazal obstoj utemeljenega razloga za ponovno podaljšanje.
Obvestilo vročevalca organu o tem, da je bila vročitev opravljena na podlagi fikcije iz tretjega in četrtega odstavka 87. člena ZUP, ni javna listina. To obvestilu ne jemlje dokazne vrednosti tako, da lahko tako toženka kot sodišče, ob odsotnosti prepričljivih nasprotnih dokazov, upošteva navedeno listino kot dokaz o pravilni izvedbi vročitve. Vendar je v primeru nastopa fikcije sodišče pri presoji, ali je bila vročitev zakonito opravljena na podlagi tretjega in četrtega odstavka 87. člena ZUP, dolžno ravnati po načelu proste presoje dokazov.
Če je pouk v odločbi napačen, se lahko ravna vsaka stranka po veljavnih predpisih ali po pouku. Če se stranka ravna po napačnem pouku, ne more imeti to zanjo nobenih škodljivih posledic. Tožnik je glede na pravni pouk štel, da lahko vloži tožbo le zoper odločbo Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije, kar je tudi storil. Njegovo tožbo je moralo sodišče kot nedovoljeno sicer zavreči, vendar pa tožniku zaradi napačnega pravnega pouka v odločbi toženke še ni potekel rok za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper odločbo, s katero je bila njegova pritožba zavržena kot prepozna.