ZKP člen 60, 60/1, 60/2, 60/6, 144, 144-6, 371, 371/1, 371/1-5. ZD člen 132.
oškodovanec kot tožilec - oškodovanec - smrt oškodovanca - dediči - ipso iure dedovanje - obtožba upravičenega tožilca - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Ker naj bi bilo s kaznivimi dejanji goljufije prizadeto premoženje A. A., ki je kot del zapuščine že po samem zakonu v trenutku njene smrti prešlo na njena potomca, je utemeljeno trditi, da naj bi bila s kaznivimi dejanji oškodovana tudi onadva.
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/2. SPZ člen 9, 27, 28, 43, 43/2, 269. ZPP člen 8.
priposestvovanje lastninske pravice - priposestvovalna doba - domneva dobre vere - dobroverna posest - dobra vera priposestvovalca - opravičljiva zmota priposestvovalca - pravni naslov za posest - veljavni pravni temelj - izročilna pogodba - meja med parcelama - uporaba dela nepremičnine - obseg zemljišča - skrbnost lastnika stvari - standard povprečno skrbnega človeka - dokazna ocena - pravica do izjave - gradbeno dovoljenje - gradnja nadomestnega objekta - pravica do izjave stranke
Za primere, ko je priposestvovalna doba pričela teči v času veljavnosti ZTLR in se do uveljavitve SPZ ni iztekla, priposestvovanje nastopi le, če je posest od uveljavitve SPZ do izteka priposestvovalne dobe (v katero se všteva tudi doba, pretekla v času veljavnosti ZTLR) dobroverna in lastniška.
Zgolj dolgotrajna nemotena uporaba zemljišča za pridobitev lastninske pravice ne zadostuje.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - duševna motnja - psihotično dojemanje realnosti - hujše ogrožanje lastnega zdravja - trajanje ukrepa - mnenje izvedenca - izvedenec psihiatrične stroke
Glede na ugotovljeno duševno motnjo pri udeleženki, je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo predlogu izvedenca, da je zdravljenje udeleženke v psihiatrični bolnišnici potrebno za obdobje treh tednov.
Pritožbeno stališče, da bi morala biti vrednost spora (vedno) enaka vrednosti predmeta izpodbijanega pravnega posla, ni utemeljeno. Tretji sme v tuj pravni posel poseči z izpodbojnim zahtevkom le v takšnem obsegu, kolikor je potrebno za izpolnitev njegove terjatve (260. člen OZ). Vrednost spora je zato praviloma enaka vrednosti upnikove terjatve. Tožnica bi nižjo navedeno vrednost spora lahko opravičila le s (pravočasno) trditvijo, da se glede na vrednost predmeta izpodbijanega pravnega posla kljub tožbi ne bo mogla v celoti poplačati. Tega pa tožnica doslej ni navajala.
določitev roka kupcu za plačilo kupnine - oprostitev položitve kupnine - odredba o prodaji na javni dražbi - začetek teka roka - edini upnik kot kupec nepremičnine - plačilo kupnine za nepremičnino
Dolžnik sicer navaja, da je upniku dejansko omogočen daljši rok, kot bi veljalo za druge kupce, a pri tem zanemari, da je upnik upravičeno v posebnem položaju glede na morebitne druge kupce, s katerimi upnikov položaj primerja. Upnik kot edini kupec je namreč lahko oproščen položitve kupnine do višine zneska, ki bi mu pripadal po sklepu o poplačilu, o čemer sodišče na upnikov predlog odloči s posebnim sklepom (drugi odstavek 191. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Drugi kupci te pravice nimajo in morajo plačati kupnino v postavljenem roku, medtem ko se upnik lahko po pojasnjenem izogne plačilu kupnine.
Če je okrajno sodišče menilo, da je ta vrednost očitno prenizka, bi moralo pravo vrednost ugotoviti s sklepom, zoper katerega ni posebne pritožbe (tretji odstavek 44. člena ZPP). Ker okrajno sodišče takšnega sklepa doslej ni izdalo, je vrednost spora enaka denarnemu znesku, ki ga je v tožbi navedla tožnica. Ta vrednost pa ne presega mejnega praga (20.000,00 EUR) za stvarno pristojnost okrožnega sodišča (prvi odstavek 32. člena ZPP).
izvršitev odločbe o stikih - stroški - povrnitev preplačil - nasprotna izvršba - sklep o ustavitvi izvršbe - namen denarne kazni
Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, sicer pa pritožnica v pritožbi temelja in odmere višine stroškov niti ne izpodbija. Višje sodišče je tako ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti ugotovilo, da je materialno pravo pravilno uporabljeno, prav tako pa izpodbijani sklep ni obremenjen z absolutnimi bistvenimi kršitvami postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Vse pritožbene trditve, ki se nanašajo na način poplačila teh stroškov in morebitni pobotni zahtevek, v okviru tega pritožbenega postopka niso pravno relevantne in nanje višjemu sodišču ni potrebno odgovarjati. Ko je namreč izvršba že opravljena, lahko predlaga dolžnik pri sodišču nasprotno izvršbo in zahteva, naj mu upnik vrne tisto, kar je z izvršbo dobil. O nasprotni izvršbi pa odloča sodišče prve stopnje.
Namen sredstva izvršbe, torej izreka denarne kazni po 226. členu ZIZ v primeru nenadomestne storitve, je doseči izpolnitev upnikove terjatve. Ko je namen dosežen, se izvršba zaključi, kot v tem konkretnem primeru, ko je upnik z vlogo z dne 13. 10. 2022 sam sporočil, da od 1. 8. 2022 dalje stiki potekajo v skladu s sodno poravnavo in sklepom o izvršbi se izvršba zaključi. Sklep o izvršbi je tako izčrpan tudi, če se kasneje ne izpolnjuje več obveznosti po izvršilnem naslovu in v istem izvršilnem postopku ni mogoče potem izrekati nove denarne kazni oziroma nadaljevati izvršbe. Posledično je sodišče prve stopnje pravilno izdalo sklep, da se izvršilni postopek v delu uveljavitve nedenarne terjatve izvršitve odločbe o osebnih stikih z otrokom ustavi. Če je dolžnica začela izpolnjevati obveznost po sklepu o izvršbi, v konkretnem izvršilnem postopku namreč ni več pogojev za novi izrek nove denarne kazni. Pravno relevantno za odločitev o pritožbi je le dejstvo, ki je izhajalo iz dopisa upnika z dne 13. 10. 2022, in izpodbijanega sklepa, to je, da se stiki sedaj izvršujejo, s čimer se ta del izvršbe ustavi. Sklep, s katerim je sodišče prve stopnje ugotovilo delno ustavitev postopka, je zgolj deklarativne narave ter morebitne kasnejše kršitve izvršilnega naslova tudi v času pred pravnomočnostjo tega sklepa na drugačno odločitev ne morejo vplivati.
materialni in formalni udeleženci nepravdnega postopka - postopek za delitev solastnine - delitev solastne nepremičnine - udeleženec v nepravdnem postopku - odtujitev nepremičnine med postopkom
Tako materialni kot formalni udeleženci nepravdnih postopkov imajo enak položaj v postopku.
Višina solastninskih deležev na predmetu delitve na procesni položaj udeležencev postopka ne vpliva, saj za presojo položaja udeleženca ni relevantno, ali je ta oseba subjekt materialnopravnega razmerja. Ker ima druga predlagateljica že od začetka postopka položaj udeleženke, je bila presoja, ali lahko vstopi v postopek kot udeleženka ob smiselni uporabi 190. člena ZPP, nepotrebna. Le tistim osebam, ki niso (formalni) udeleženci postopka, pa se nanje sodna odločba neposredno nanaša in osebam, katerih pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet, sodišče z odločbo prizna položaj udeleženca.
Formalnemu udeležencu nepravdnega postopka po naravi stvari ni mogoče podeliti še statusa materialnega udeleženca postopka.
Skladno z prvim odstavkom 192. člena ZIZ je določeno, da po izdaji sklepa o domiku in po položitvi kupnine sodišče izda sklep, da se nepremičnina izroči kupcu in po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi vpiše nanj lastninska pravica na nepremičnini ter izbrišejo tiste pravice in bremena, za katera je to določeno s sklepom o domiku.
ZPIZ-2 člen 30, 143, 143/1, 183, 183/1.. URS člen 158.. ZPP člen 319.
ponovna odmera pokojnine - invalidska pokojnina - neprava obnova postopka - nadomestilo plače za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev - plačilo prispevkov
Tožnica je bila v času od 19. 5. 2008 do 31. 5. 2014 brezposelna in ni bila vključena v obvezno zavarovanje, zato se tega obdobja ne more upoštevati v pokojninsko dobo. Po prvem odstavku 143. člena ZPIZ-2 se od nadomestil iz invalidskega zavarovanja tudi ne plačujejo prispevki. Ker nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev ni mogoče upoštevati pri odmeri pokojnine, ni bilo kršeno materialno pravo.
Čeprav v tožničinem primeru že ob priznanju niso bili izpolnjeni pogoji za izplačevanje 40 % starostne pokojnine, ni podlage za ustavitev izplačevanja za nazaj. Pritožbeno sodišče soglaša s pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča, da je izplačevanje mogoče ustaviti le za naprej.
Po ugotovitvi prvostopenjskega sodišča je bil tožnici med začasno nezmožnostjo za delo zaradi bolezni pomotoma izplačan del starostne pokojnine, do katerega ni bila upravičena. Ker je do izplačila prišlo zaradi neustrezne koordinacije med posameznimi službami toženca, pomotno izplačilo nedolga ne izključuje utemeljenosti zahtevka za vračilo prejetih pokojninskih dajatev. Tudi v teoriji velja stališče, da za pravico zahtevati vrnitev pomotoma plačanega ni treba, da bi bila zmota pri izpolnitvenem dejanju nezakrivljena.
ZIZ člen 42. ZFPPIPP člen 245, 245/1, 251. ZPP člen 139, 139/6.
potrdilo o pravnomočnosti - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - vročitev sodnega pisanja - vročanje sodnih pisanj - vročanje pisanj stečajnemu dolžniku - pravne posledice začetka stečajnega postopka - prenos pooblastil na upravitelja - vročanje pisanj upravitelju v sodnih in drugih postopkih - nepravilna vročitev - napaka sodišča pri vročanju - kršitev pravil o vročanju - dejanski prejem pisanja - pavšalne pritožbene navedbe
Pritožba zmotno meni, da je bila vročitev opravljena pravilno. Čeprav je bila izvršena v skladu z odredbo sodišča, ni moč prezreti, da ta odredba ni bila v skladu z določilom 251. člena ZFPPIPP. Ta jasno določa, da se vsa pisanja za stečajnega dolžnika vročajo stečajnemu upravitelju, saj slednji z začetkom stečajnega postopka pridobi pooblastilo za zastopanje stečajnega dolžnika. Pooblastila dolžnikovih zastopnikov, prokuristov in drugih pooblaščencev za zastopanje ter pooblastila poslovodstva dolžnika za vodenje poslov pa prenehajo (prvi odstavek 245. člena ZFPPIPP).
odlog izvršbe na predlog upnika - podaljšanje odloga - potek časa - jezikovna razlaga zakona - namen zakona
Že iz jezikovne razlage semega odstavka 74. člena ZIZ izhaja, da upnik lahko predlog za odlog izvršbe poda le enkrat, nato pa lahko pred iztekom roka predlaga zgolj podaljšanje odloga, vendar pa odlog skupno ne sem trajati dlje od enega leta od izdaje sklepa o dovolitvi odloga. Čeprav razlaga jezikovno nedvoumnih oziroma jasnih zakonskih besedil ni dopustna (in claris non fit interpretatio), višje sodišče dodaja, da tako razlago zakonske norme potrjuje tudi namenska razlaga, vsebovana v Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ-J.
prijava terjatev - prepozna prijava terjatve - terjatev na povrnitev potrebnih in koristnih stroškov - stvarnopravne reparacije - terjatev, nastala po začetku stečajnega postopka - verzijski zahtevek - kondikcijski zahtevek
Upnikova terjatev za povračilo stroškov, ki je verzijske narave, je nastala po začetku stečajnega postopka, prav tako tudi ne gre za katero od terjatev, za katere ZFPPIPP določa, da se plačajo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov. Sodišče prve stopnje je zato zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je prijavo terjatve upnika kot prepozno zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063424
ZPP člen 133, 133/1, 142, 142/3, 142/4, 214, 214/1, 224, 224/1, 298, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 67, 67/2, 115.
poslovna stavba - upravnik - posebni skupni del - delitev po solastniških deležih - posli rednega upravljanja - obratovalni stroški in stroški upravljanja - varnostno-receptorska služba - površina poslovnih prostorov - bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave - pravilna vročitev - vročanje vabila na narok za glavno obravnavo - prevzem sodnega pisanja - nedovoljena pritožbena novota - dokaz z zaslišanjem strank - odstranitev stranke z naroka - vzdrževanje reda na glavni obravnavi - neobrazloženo prerekanje trditev nasprotne stranke - prekluzija navajanja dejstev - etažni načrt - dejanska etažna lastnina
Zaslišanje stranke kot dokaznega sredstva nima zveze s pravico stranke, da se izjavi o pravnih in dejanskih vidikih spora, da predlaga dokaze in se izjavi o navedbah nasprotne stranke.
Tako odločitev, da se zaslišanje prekine, kot odločitev, da se zakonitega zastopnika odstrani iz razpravne dvorane, predstavljata sklepa procesnega vodstva razpravljajoče sodnice, glede katerih se je toženka imela možnost izjasniti v pritožbi.
Kataster stavb je temeljna evidenca, v katero se evidentirajo podatki o stavbah in delih stavb, preizkus etažnega načrta pa je v pristojnosti GURS. Ta je v upravnem postopku njegovo pravilnost tudi potrdila, zato je sodišče prve stopnje pravilno sprejelo tožničin ključ delitve stroškov, ki se na ta elaborat opira.
nerazumljiva vloga - osebni stečaj - osebni stečaj pravdne stranke - pravdna sposobnost stranke - zastopanje stranke - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - predmet spora - premoženje, ki spada v stečajno maso - premoženje, izvzeto iz stečajne mase
V obravnavani zadevi je tožeča stranka vložila nerazumljivo vlogo, ki ni primerna za obravnavo. Na podlagi nerazumljive vloge, ki med drugim ne vsebuje tožbenega zahtevka, ni moč ugotoviti, kaj je predmet spora, posledično pa tudi ne, ali gre za premoženje, ki spada v stečajno maso. Zato tudi ni moč ugotoviti, ali ima tožeča stranka pravdno sposobnost v tem postopku ali pa je njen zakoniti zastopnik stečajni upravitelj (smiselno drugi odstavek 245. člena ZFPPIPP). Glede na navedeno je preuranjen zaključek sodišča prve stopnje, da se tožba zavrže, ker je bila vložena s strani pravdno nesposobne osebe, brez odobritve zakonitega zastopnika – stečajnega upravitelja.
Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (14.09.2021) člen 2, 5, 5/1, 6, 6/1, 7. ZDR-1 člen 45, 48, 48/1. ZVZD-1 člen 5. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 9, 9/2. ZUstS člen 48.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pogoj PCT - odklonitev testiranja - kršitev delovnih obveznosti - diskriminacija - obdelava osebnih podatkov
Toženka je bila pristojna preverjati izpolnjevanje pogoja PCT, ki je bil pogoj za opravljanje dela pri vseh zaposlenih. Podlago je imela tudi za to, da je od delavcev, ki so se (samo)testirali, zahtevala podatek o rezultatu testa, čeprav gre za občutljive osebne podatke. Toženka brez tega delavcem ni mogla dovoliti opravljanja dela, kar pomeni, da je te podatke morala zbirati in obdelovati zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja.
odločitev o stroških pravdnega postopka - ustavitev postopka - umik tožbe - regresni zahtevek zavarovalnice proti sklenitelju zavarovanja - veljavno vozniško dovoljenje - tuje vozniško dovoljenje - policijski zapisnik o ogledu kraja prometne nezgode - krivda tožeče stranke - dober gospodarstvenik
Pritožbeno sodišče v tej zvezi pojasnjuje, da je izkustveno sprejemljivo, da bi policist, ki bi vpogleda v vozniško dovoljenje in ugotovi, da voznik nima vozniškega dovoljenja, le-tega kaznoval in to navedel v policijskem zapisniku. Iz policijskega zapisnika iz priloge A1 pa ne izhaja, da toženec ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja. Na podlagi zapisa v policijskem zapisniku, da ima toženec vozniško dovoljenje tuje države, razumen gospodarstvenik ne bi sklepal, da je imel toženec v času prometne nesreče neveljavno vozniško dovoljenje. Zaradi tega ni mogoče reči, da je tožnica utemeljeno sklepala, da toženec veljavnega vozniškega dovoljenja nima, zaradi česar je nastal njen regresni zahtevek. Posledično do pravde ni prišlo po krivdi toženca, zato tudi ni mogoče uporabiti pravila iz 156. člena ZPP o povrnitvi stroškov, nastalih po krivdi ene stranke.