Pri vlogah gre za pisne izjave strank, ki se vlagajo zunaj obravnave, njihova vsebina pa je določena s procesnim dejanjem, ki ga želi subjekt v postopku opraviti. Sporne vloge vsebujejo vse elemente, ki jih določa 105. člen ZPP, nenazadnje gre za obrazložene vloge skladno s 16. točko OT. Pri vseh teh vlogah je ugotoviti, da je tožnik zatrjeval določena dejstva, na katera opira svoj zahtevek in predložil dokazila zanje.
obnova postopka - zavrženje predloga - obstoj zunajzakonske skupnosti - novi dokazi - dolžna skrbnost
V pravnomočno končanem sodnem postopku je bilo med drugim ugotovljeno, da je tožnica pri B. B. od leta 1970 opravljala gospodinjska opravila, da je isto počela tudi od leta 2007 dalje, ko se je ločila od moža, da je bil njun odnos samo posloven, saj ji je B. B. plačeval storitve, kar je potrdil v notarski listini z dne 20. 2. 2013, podpisani v domu starejših.
Upoštevaje pisni izjavi A. A. in . F. F. ter izpovedi tožnice, da sta imela s pričama redne stike, sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da bi tožnica ob primerni skrbi dokaza lahko uveljavljala že v prejšnjem pravnomočno končanem sodnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00067747
ZGD-1 člen 263, 499. ZFPPIPP člen 14, 42, 44. ZPP člen 243.
odškodninska odgovornost poslovodje - posojilo družbenika družbi - vračilo posojila - insolventnost družbe - trditveno in dokazno breme - dokazovanje z izvedencem
Dejstva, katere terjatve tožeče stranke bi morale biti oslabljene, v kolikšni višini in kdaj, sodijo v okvir ugotavljanja dejstev z izvedencem in ne v trditveno podlago tožeče stranke.
Relevantno je finančno stanje tožeče stranke po tem, ko ji je bila izrečena prepoved nadaljnjega sprejemanja depozitov in relevantni izkazi njenega nadaljnjega poslovanja pod predpostavko, da bi tožeča stranka to prepoved spoštovala.
Sodišče prve stopnje je zato ob ugotovitvah, da toženka ni podala določnih trditev o zatrjevanih lastnih sredstvih, iz katerih je plačala kupnino in tudi izvedeni dokazi ne izkazujejo, s katerimi lastnimi sredstvi je kupnino poravnala, in ob ugotovitvah, da je tožnik v aprilu 2008 dvignil 90.500,00 EUR gotovine in da je priča A. A. potrdil oziroma izpovedal, da je toženka prosila tožnika za posojilo za nakup stanovanja in opreme v skupnem znesku 70.000,00 EUR in da je večkrat potrdila prejem tega posojila ter da ga bo tožniku vračala, kolikor bo lahko, utemeljeno zaključilo, da je tožnik posodil 70.000,00 EUR toženki za nakup stanovanja in opreme.
postavitev kolizijskega skrbnika - kolizijski skrbnik mladoletnika - navzkrižje interesov - omejitev starševske skrbi - varstvo koristi otroka - konfliktnost med starši
Glede na intenzivnost konflikta med staršema se je sodišču porodil dvom, da sta sposobna ustrezno poskrbeti za koristi mld. deklice, zato ji je postavilo kolizijsko skrbnico za objektivno varovanje njenih pravic in koristi v (pravdnem) postopku.
izvrševanje kazni zapora - razlog za odložitev izvršitve kazni
Sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za odlog izvršitve kazni zapora torej ni izhajalo iz možnosti odložitve kazni zapora tudi iz razloga vloženega predloga za nadomestno izvršitev kazni zapora, torej ni v celoti odločilo o vloženi prošnji za odlog izvršitve kazni zapora. Zaradi te pomanjkljivosti, ko torej v tej smeri ni navedlo razlogov o odločilnih dejstvih, je moralo pritožbeno sodišče odločbo sodišča prve stopnje odpraviti in zadevo vrniti v novo odločitev.
ustavitev izvršbe - pristojno sodišče - poplačilo terjatve
Upnik napačno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje samo ugotavljati oziroma preizkusiti, ali je terjatev poplačana. V skladu s četrtim odstavkom 35. člena v zvezi s 166. členom ZIZ je sodišče prve stopnje pristojno le za vodenje izvršbe s prodajo nepremičnin. O vseh drugih vprašanjih v izvršbi, med drugim tudi o ugovoru dolžnice glede celotnega poplačila terjatve, pa je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani. Ker je slednje po vloženem ugovoru ugotovilo, da je terjatev upnika v celoti poplačana, izvršbo pa v celoti ustavilo in je predmetni sklep postal pravnomočen, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je ustavilo izvršbo tudi na nepremične, za katere je izključno pristojno, v celoti pravilna, saj je na pravnomočno odločitev Okrajnega sodišča v Ljubljani vezano.
Ker iz podatkov v spisu ni razvidno, da je bila pritožnica v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje, v katerem ni imela kvalificiranega pooblaščenca, pred izdajo sklepa o dedovanju opozorjena, da v pritožbenem postopku ne bo mogla več uveljavljati novih dejstev in predlagati dokazov, pritožbeno sodišče šteje za dopustne pritožbene navedbe, da v zapuščino spadajo še premičnine večje vrednosti: nakladalka, kosilnica BCS, 2 traktorja (ki nista registrirana), cepilec drv. Dopustne so tudi nadaljnje pritožbene navedbe, da je lahko drugi dedič prodal te premičnine in zato v zapuščino spada denarna vrednost naštetih premičnin, s katerimi pritožnica smiselno uveljavlja, da zapuščino, v kolikor navedene premičnine ob smrti zapustnika niso bile več v lasti in posesti zapustnika, predstavlja tudi terjatev, ki jo je imel zapustnik ob svoji smrti do drugega dediča, ki je prodal premičnine. V skladu z 28. členom ZD zapuščino namreč predstavljajo premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, tudi terjatve, ki jih ima proti kakšnemu dediču, izvzemši terjatve, ki so očitno neizterljive. Pritožnica z zgoraj povzetimi dopustnimi pritožbenimi navedbami tako utemeljeno izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje o obsegu zapuščine.
zavrženje vloge - nerazumljiva vloga - dvom v pravdno sposobnost - nerazumljive navedbe - procesna sposobnost stranke - odločanje po uradni dolžnosti - procesna predpostavka - javni interes - načelo socialne države - postavitev izvedenca ustrezne stroke
Ob obravnavanju predlagateljeve pritožbe je pritožbeno sodišče podvomilo v obstoj predlagateljeve pravdne sposobnosti, ki je temeljna procesna predpostavka. Ob pregledu spisa je namreč ugotovilo, da so njegove vloge slabo čitljive, nerazumljive, navedbe pa nepovezane.
krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka - preložitev glavne obravnave
Splošno pravilo je, da stroški postopka načeloma niso zakrivljeni, če je procesni udeleženec storil vse, kar je po zakonu dolžan storiti, oziroma kadar so mu objektivne okoliščine, ki niso bile izogibne, preprečevale, da se izogne nastanku nepotrebnih stroškov. Tega, da je v konkretnem primeru zagovornica storila vse, kar je v danem primeru lahko, kot sama poudarja v pritožbi, glede na njeno povzeto ravnanje, ni mogoče sprejeti. Kot je pravilno izpostavilo prvostopenjsko sodišče, je bilo prav zaradi njenih številnih predhodnih opravičil in preložitev sporazumno dogovorjeno, kdaj se bo opravil sporni narok, pri čemer zagovornica po takšnem sporazumnem dogovoru o ovirah na svoji strani sodišča ni takoj obvestila, temveč šele 31. 5. 2022, ko je sodišče z odredbo z dne 26. 5. 2022 na dogovorjen narok že vabilo priče.
pisna izdelava izvedenskega mnenja - nagrada in stroški sodnega izvedenca - plačilo nagrade in stroškov izvedenca
Pritožba ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je izvedenec izvedensko mnenje oziroma njegovo dopolnitev izdelal. Ob takšni ugotovitvi je pritožnikovo odklanjanje plačila nagrade in stroškov v zvezi s pisno dopolnitvijo izvedenskega mnenja izvedencu neutemeljeno, saj je le-to upravičeno le v primeru, če izvedenec ni opravil naloge, ki mu jo je naložilo sodišče prve stopnje oziroma če (pisne) dopolnitve izvedenskega mnenja ni izdelal v skladu z navodili sodišča, česar pa pritožnik ne zatrjuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00063849
ZPP člen 339, 339/2-8. OZ člen 73, 73/1, 766, 766/3.
pogodba o naročilu (mandatna pogodba) - zastopanje pravne osebe - naknadna odobritev pogodbe - pogodba, ki jo sklene neupravičeno zastopana oseba - izjava volje s konkludentnimi dejanji - obličnost - ustni dogovor - plačilo za primer uspeha - plačilo za trud - trdtiveno in dokazno breme - zavrnitev dokaznih predlogov - pravica do izjave in sodelovanja v postopku - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Pogodba, ki jo sklene nekdo kot pooblaščenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila, zavezuje neupravičeno zastopanega samo, če jo ta pozneje odobri. Poslovno voljo o odobritvi pogodbe lahko neupravičeno zastopani izrazi z izrecno izjavo ali s konkludentnim dejanjem, na primer tako, da sprejme izpolnitev druge pogodbene stranke.
Tretji odstavek 766. člena OZ določa, da ima pri mandatni pogodbi prevzemnik naročila pravico do plačila za svoj trud, razen če ni drugače dogovorjeno ali če ne sledi iz narave medsebojnega razmerja kaj drugega. Iz te določbe izhaja, da mora drugačen dogovor, torej dogovor, da prevzemnik naročila nima pravice do plačila za svoj trud, ampak ima pravico do plačila samo, če bo posel uspešno opravljen, dokazati stranka, ki trdi, da obstaja takšen drugačen dogovor.
Poslovnik o parlamentarni preiskavi (1993) člen 16, 16/2, 18, 18/4. PoDZ-1 člen 101, 101/2, 104, 104/1, 104/2. ZKP člen 128, 128/7, 146, 146/2, 188, 295, 371, 371/1, 371/1-11. ZTP člen 13.
tajnost podatkov - zavrnitev zahteve za preiskavo - razveljavitev sklepa - varstvo tajnih podatkov - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nejasnost razlogov o odločilnih dejstvih - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Določena stopnja tajnosti za posamezne dokumente in podatke sama po sebi ne more predstavljati ovire za izvedbo (pred)kazenskega postopka ali razloga za izločitev dokazov, saj je tovrstne dokumente in podatke sodišče prve stopnje dolžno presojati enako kot druge dokaze, pri čemer jih je pri svojem delu dolžno varovati ob upoštevanju ZKP in Zakona o tajnih podatkih oziroma relevantne zakonodaje, ki ureja delo s tajnimi podatki.
ZPP člen 257.. ZPIZ-2H člen 3, 3/1.. URS člen 2, 14, 22, 50.
ponovna odmera starostne pokojnine - dokup zavarovalne dobe za čas študija - plačilo prispevkov - kogentne določbe zakona - zaslišanje stranke - zavrnitev dokaznih predlogov
Doba, za katero je možen dokup, ni zavarovalna doba vse dokler niso plačani prispevki. Pravica do upoštevanja dokupljene dobe nastane šele s plačilom prispevka, ki se odmeri po veljavnem predpisu. Ključno je, da tožnica plačila odmerjenih prispevkov ni opravila do 31. 12. 2012, tj. do konca veljavnosti ZPIZ-1. Zato ni upravičena do ponovne odmere pokojnine po ZPIZ‑2H, kljub temu, da je dobo dokupila kasneje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00063005
ZPP člen 337, 337/1, 425, 428, 428/2. ZIZ člen 272, 272/2-3.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - predlog za izdajo začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda - motilno dejanje - posestno varstvo - pravni interes - prepoved bodočega motenja - solastnina - parkirno mesto - nižji dokazni standard - tožbeni predlog - nekonkretizirane trditve - nedovoljena pritožbena novota - pravna teorija - načelo hitrosti postopka
Stranka lahko z regulacijsko začasno odredbo uspe, kadar je takšno začasno varstvo neobhodno potrebno, da kasnejše sodno varstvo zaradi nastanka težko nadomestljive škode oziroma sile ne bi ostalo brez pomena.
Predlog začasne odredbe je po vsebini povsem enak tožbenemu predlogu.
To, da mora, ko toženka parkira pred njenim avtomobilom, prositi da ga umakne in vstati prej, da ne zamudi službe, sicer predstavlja nevšečnost, ki pa ne dosega niti standarda pravno priznane, kaj šele težko nadomestljive škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00066528
OZ člen 155, 155/1, 155/2.. ZPP člen 8, 286, 286/3.. ZVPot člen 6, 6/1, 6/2, 7, 10.
odgovornost za izdelek - napaka izdelka - dokazno breme - razbremenitev odgovornosti - izvedensko mnenje - dokazna ocena - prekluzija dejstev in dokazov - odgovornost proizvajalca stvari z napako
Potrošnik pa je upravičen pričakovati zlasti, da je treba upoštevati predstavitev izdelka glede na njegovo namembnost, predvidljivost uporabe izdelka na razumen način, ter čas, ko je bil izdelek dan v promet.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00064693
KPJS člen 39, 39/1, 39/1-11, 39/2.. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-14.
epidemija - dodatek za delo v rizičnih razmerah - višina dodatka - nevarni delovni pogoji - nejasni razlogi o odločilnih dejstvih - razveljavitev sodbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Obrazložitev izpodbijane sodbe ni razumljiva. Sodišče namreč ugotavlja, da je tožnica v mesecu maju 2020 delo s strankami opravljala 59,17 ur, nato pa zaključi, da tožnica ni dokazala, da je delo opravljala v nevarnih razmerah tudi v času, ko ni imela strank in stikov s sodelavci, kar bi kazalo na zaključek, da sodišče šteje, da je bilo delo s strankami (in stiki s sodelavci) v relevantnem obdobju delo v nevarnih pogojih. Vendar takšne sinteze decidirano ne poda, saj kljub temu tožnici vtoževanega dodatka ne prizna. Tako ni mogoče nedvoumno razbrati, kakšno je pravno stališče prvostopnega sodišča, ki je relevantno za obravnavani primer, niti kateri odločilni razlogi so ga pravzaprav vodili k njegovi odločitvi.
odvzem starševske skrbi - pravica staršev do stikov z otrokom - stiki po odvzemu roditeljske pravice - odvzem pravice do stikov z otrokom - postavitev skrbnika - rejnik - korist mladoletnega otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - načelo izbire milejšega ukrepa - obveznost preživljanja otroka v primeru izrečenega ukrepa
Sodišče je materialnopravno pravilno naredilo tudi prognozo in oceno, ali bi koristi otroka lahko zavarovalo z blažjim ukrepom oziroma preverilo, ali bosta starša kdaj zmogla prevzeti skrb zanj. Izrek blažjega ukrepa je moralo izključiti ob ugotovitvi, da možnosti, da bi pritožnica (in nasprotni udeleženec) skrb za sina kdaj zmogla, praktično ni. Pritožnica je izvedenki povedala, da o vzgoji in negi otroka ne ve nič, njen življenjski slog je popolnoma neurejen, niti med nosečnostjo ni zmogla upoštevati dejavnikov, nujnih za zdrav razvoj otroka (kar je sodišče ugotovilo na podlagi mnenja izvedenke prof. dr. B. B.), okužena je s hepatitisom C in neuvidevna, razmerje z nasprotnim udeležencem je toksično in obarvano z nasiljem.
vznemirjanje lastninske pravice - vznemirjanje lastnika nepremičnine - uporaba dovozne poti - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - nevarnost za nastanek težko nadomestljive škode - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda
Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogovanju prvega sodišča, da tožnici v predlogu za izdajo začasne odredbe nista navedli dejstev, s katerimi bi izkazali verjetnost nastanka težko nadomestljive škode. Toženec za dostop do svojih nepremičnin sporno pot uporablja že najmanj 10 let in (še) nima urejene druge poti. Posplošene navedbe tožnic, da se zaradi voženj z gradbeno mehanizacijo teren poseda, določeni tlakovci so že poškodovani in neenakomerno vdrti, vse bolj pa je poškodovana tudi mreža ob poti, nikakor ne izkazujejo nastanka težko nadomestljive škode. Sodišče prve stopnje pravilno zaključi, da jima v tem primeru lahko nastaja le premoženjska škoda, ki jo je moč odpraviti oziroma oceniti in nadomestiti, medtem ko okoliščin v zvezi z nastankom težko nadomestljive škode tožnici sploh nista zatrjevali.
ZPP člen 8, 286, 286/4.. ZDR-1 člen 6, 7, 7/4, 47, 47/1, 47/3, 111, 111/1, 111/1-8, 160, 160/2.. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 31, 31/1, 31/2.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7, 7/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - dokazna ocena - trpinčenje na delovnem mestu - zavrnitev dokaznih predlogov - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - Direktiva 2003/88/ES - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Izvedbo dokaza s postavitvijo izvedenca medicinske stroke in zaslišanjem brata je tožnica predlagala za ugotavljanje vzročne zveze in višine škode v posledici trpinčenja. Oba dokazna predloga je sodišče utemeljeno zavrnilo kot nepotrebna, ker ni ugotovilo nedopustnega ravnanja toženke. Zdravstvena dokumentacija sama po sebi ne dokazuje in ne more dokazovati obstoja konkretnih protipravnih ravnanj toženke v smislu trpinčenja.
Zmotna je presoja sodišča, da tožnica ni upravičena do nadomestila za neizrabljen dopust, ker ji je delovno razmerje pri toženki nezakonito prenehalo po njeni volji.