Ker iz podatkov v spisu ni razvidno, da je bila pritožnica v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje, v katerem ni imela kvalificiranega pooblaščenca, pred izdajo sklepa o dedovanju opozorjena, da v pritožbenem postopku ne bo mogla več uveljavljati novih dejstev in predlagati dokazov, pritožbeno sodišče šteje za dopustne pritožbene navedbe, da v zapuščino spadajo še premičnine večje vrednosti: nakladalka, kosilnica BCS, 2 traktorja (ki nista registrirana), cepilec drv. Dopustne so tudi nadaljnje pritožbene navedbe, da je lahko drugi dedič prodal te premičnine in zato v zapuščino spada denarna vrednost naštetih premičnin, s katerimi pritožnica smiselno uveljavlja, da zapuščino, v kolikor navedene premičnine ob smrti zapustnika niso bile več v lasti in posesti zapustnika, predstavlja tudi terjatev, ki jo je imel zapustnik ob svoji smrti do drugega dediča, ki je prodal premičnine. V skladu z 28. členom ZD zapuščino namreč predstavljajo premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, tudi terjatve, ki jih ima proti kakšnemu dediču, izvzemši terjatve, ki so očitno neizterljive. Pritožnica z zgoraj povzetimi dopustnimi pritožbenimi navedbami tako utemeljeno izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje o obsegu zapuščine.
Tožnica je aktivno legitimacijo utemeljevala na pooblastilu toženkinega poslovnega partnerja, s katerim je slednji tožnico pooblastil za izterjavo njegove terjatve. Toženka ni ugovarjala veljavnosti oziroma morebitnih omejitev pooblastil tožnici, takšne omejitve pa tudi ne izhajajo iz vsebine priloženega pooblastila.
znižanje preživnine - ukinitev preživnine - redno šolanje kot pravni standard - plačilo preživnine - preživninska obveznost staršev - preživljanje otroka - prekoračitev zahtevka - vsebina sodnega varstva - (ne)izvedba predlaganih dokazov - dokazovanje z izvedencem - nepotreben dokaz
Sodišče ne more predlagatelju prisoditi nekaj več niti kaj drugega, kot to s predlogom zahteva. Odločitev o ukinitvi preživnine pa je več kot odločitev za njeno znižanje.
V primeru, da pri izpolnjevanju študijskih obveznosti pride do zastoja oziroma prekinitve, so starši dolžni otroka preživljati še naprej, vendar le, če je bil zastoj v šolanju upravičen.
V primeru, da sodišče ugotovi prenehanje izvršilnega naslova za plačevanje preživnine, le-ta ne more ponovno zaživeti s kasnejšim rednim šolanjem.
krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka - preložitev glavne obravnave
Splošno pravilo je, da stroški postopka načeloma niso zakrivljeni, če je procesni udeleženec storil vse, kar je po zakonu dolžan storiti, oziroma kadar so mu objektivne okoliščine, ki niso bile izogibne, preprečevale, da se izogne nastanku nepotrebnih stroškov. Tega, da je v konkretnem primeru zagovornica storila vse, kar je v danem primeru lahko, kot sama poudarja v pritožbi, glede na njeno povzeto ravnanje, ni mogoče sprejeti. Kot je pravilno izpostavilo prvostopenjsko sodišče, je bilo prav zaradi njenih številnih predhodnih opravičil in preložitev sporazumno dogovorjeno, kdaj se bo opravil sporni narok, pri čemer zagovornica po takšnem sporazumnem dogovoru o ovirah na svoji strani sodišča ni takoj obvestila, temveč šele 31. 5. 2022, ko je sodišče z odredbo z dne 26. 5. 2022 na dogovorjen narok že vabilo priče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00063849
ZPP člen 339, 339/2-8. OZ člen 73, 73/1, 766, 766/3.
pogodba o naročilu (mandatna pogodba) - zastopanje pravne osebe - naknadna odobritev pogodbe - pogodba, ki jo sklene neupravičeno zastopana oseba - izjava volje s konkludentnimi dejanji - obličnost - ustni dogovor - plačilo za primer uspeha - plačilo za trud - trdtiveno in dokazno breme - zavrnitev dokaznih predlogov - pravica do izjave in sodelovanja v postopku - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Pogodba, ki jo sklene nekdo kot pooblaščenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila, zavezuje neupravičeno zastopanega samo, če jo ta pozneje odobri. Poslovno voljo o odobritvi pogodbe lahko neupravičeno zastopani izrazi z izrecno izjavo ali s konkludentnim dejanjem, na primer tako, da sprejme izpolnitev druge pogodbene stranke.
Tretji odstavek 766. člena OZ določa, da ima pri mandatni pogodbi prevzemnik naročila pravico do plačila za svoj trud, razen če ni drugače dogovorjeno ali če ne sledi iz narave medsebojnega razmerja kaj drugega. Iz te določbe izhaja, da mora drugačen dogovor, torej dogovor, da prevzemnik naročila nima pravice do plačila za svoj trud, ampak ima pravico do plačila samo, če bo posel uspešno opravljen, dokazati stranka, ki trdi, da obstaja takšen drugačen dogovor.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODSTVO
VSL00063777
ZPP člen 108, 108/4, 165, 165/3, 286a, 357, 357a, 365, 365-3. ZNP-1 člen 42.
predlog za dovolitev nujne poti - pomanjkljiv predlog - zavrženje predloga - vrnitev zadeve v novo sojenje - dodelitev zadeve drugemu sodniku - nepravdni postopek - nevezanost na zahtevek - pravica dostopa do nepremičnine - vrnitev v popravo - dopolnitev predloga - prednostno reševanje zadev - pravica do sojenja v razumnem roku - nedovoljena pritožba
Predlog za določitev nujne poti obsega vse, kar je treba, da bi se lahko obravnaval, zaradi česar je nepravilno zavrženje tega predloga.
V konkretni zadevi obstaja več razlogov, zakaj je treba ponovno odrediti, da se zadeva pri ponovnem odločanju pred sodiščem prve stopnje dodeli drugemu sodniku.
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 394, 394-10, 396. OZ člen 433, 433/1.
obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - stečajni postopek nad pravno osebo - pristop k dolgu pri prevzemu premoženjske celote - izvršilni naslov - prenos blagovne znamke - asignacije - asignacija (nakazilo) - stečaj dolžnika
Brez neposredne povezanosti med obveznostjo dolžnika in premoženjem, ki ga je odtujil, niso izpolnjene predpostavke za uporabo 433. člena OZ.
Predlog za obnovo je utemeljen le, če stranka zatrjuje novo dejstvo ali predlaga nov dokaz, ki ga ob potrebni skrbnosti ni mogla ugotoviti ali predlagati že prej, temveč je zanj naključno izvedela ali pridobila možnost, da ga predlaga, po tem, ko je bil prejšnji postopek že končan s pravnomočno sodno odločbo. Tega pogoja pa ne izpolnjujejo listine, ki jih je tožeča stranka pridobila v gospodarskem sporu, ki ga zoper toženo stranko vodi stečajni dolžnik družba B. po stečajnem upravitelju pred Okrožnim sodiščem v Mariboru. Tožeča stranka je imela že tekom prvotnega postopka kot upnik v stečajnem postopku nad družbo B. možnost vpogledati v stečajni spis in pridobiti poslovno dokumentacijo stečajnega dolžnika in posledično pridobiti izjave njegovih poslovnih partnerjev. Tožeča stranka bi torej lahko že v predhodnem postopku navedene listine sama predložila, če bi bila primerno skrbna.
Naloga pritožbenega sodišča ni, da se ponovno opredeljuje do trditvenega gradiva ene ali druge stranke. Njegova naloga je, da z vidika pritožbenih razlogov preizkusi, ali je opredelitev prvostopenjskega sodišča do zbranega trditvenega in dokaznega gradiva pravilna. Pritožbeno sodišče zato ne odgovarja na pritožbene povzetke trditvenega gradiva tožeče stranke.
pisna izdelava izvedenskega mnenja - nagrada in stroški sodnega izvedenca - plačilo nagrade in stroškov izvedenca
Pritožba ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je izvedenec izvedensko mnenje oziroma njegovo dopolnitev izdelal. Ob takšni ugotovitvi je pritožnikovo odklanjanje plačila nagrade in stroškov v zvezi s pisno dopolnitvijo izvedenskega mnenja izvedencu neutemeljeno, saj je le-to upravičeno le v primeru, če izvedenec ni opravil naloge, ki mu jo je naložilo sodišče prve stopnje oziroma če (pisne) dopolnitve izvedenskega mnenja ni izdelal v skladu z navodili sodišča, česar pa pritožnik ne zatrjuje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00063693
ZKP člen 358, 358-3, 391. KZ-1 člen 251, 251/1.
ponarejanje listin - oprostilna sodba - dejansko stanje - uporaba ponarejene listine - pritožba oškodovanca
Zbrani dokazi za pričakovani zaključek pritožnika ne dajejo dovolj trdne osnove. Obtožba obdolženemu ni očitala, da je napravil krivo listino, marveč je bil nanj naslovljen očitek, da je ponarejeno javno listino uporabil kot pravo. Glede na opis dejanja v obtožnem aktu se torej sodišču prve stopnje sploh ni bilo treba ukvarjati z vprašanjem, kdo je listino o odpovedi delovnega razmerja z dne 10. 8. 2019, na kateri je bil podpis A. A., podpisal, pač pa je moralo zgolj ugotoviti, ali s strani državnega tožilstva predloženi dokazi nudijo dovolj osnove za trden zaključek, ali je obdolženi ob priložitvi listine, ko je preko e-VEM oddal obrazec za odjavo A. A. iz obveznega socialnega zavarovanja, vedel, da inkriminiranega dokumenta oškodovani ni podpisal.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - ugovor zastaranja
Pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova so pravno pomembna dejstva tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in ki so primeroma navedena v prvem odstavku 55. člena ZIZ. Na dolžnost obrazložitve ugovora pa je bil dolžnik opozorjen tudi v pravnem pouku sklepa o dovolitvi izvršbe z dne 8. 8. 2022.
zvišanje preživnine - preživninska obveznost staršev - bistveno spremenjene okoliščine - nova odmera preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca - preživninske potrebe upravičenca - otrokove potrebe - dohodki - spremenjeno finančno stanje - materialni položaj - spori iz družinskega razmerja - izvajanje stikov
Sodišče je kot bistveno spremenjene razmere glede zmožnosti na strani predlagatelja upoštevalo trajnejše zmanjšanje zaslužka za skoraj 20 % zaradi spremenjenih okoliščin pri delodajalcu in dejstvo, da nasprotna udeleženka z mladoletnim sinom nima več stikov, zato mora za celotno oskrbo poskrbeti sam. Tudi po oceni pritožbenega sodišča gre za pravno odločilne okoliščine, ki upravičujejo novo odmero preživnine.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00063198
KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2, 135/3, 204, 204/1. ZKP člen 357, 357-2.
grožnja - kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja na predlog - več oškodovancev - kvalifikatorna okoliščina - obstoj kvalifikatornih okoliščin - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - procesne predpostavke za pregon - umik predloga za pregon - pravna opredelitev kaznivega dejanja - temeljno kaznivo dejanje - tatvina - dokazovanje z indici - postopek proti mladoletnikom - isti historični dogodek - zaslišanje sostorilca kot priče - pravni pouk priči - izjave iz drugega postopka
Umik predloga za kazenski pregon s strani enega od dveh oškodovancev onemogoča nadaljnje vodenje kazenskega postopka za tega oškodovanca, saj niso več izpolnjene procesne predpostavke zanj. Ker je ostal predlog za pregon le v zvezi z enim oškodovancem, ni več izpolnjena kvalifikatorna okoliščina izvršilne oblike po drugem odstavku 135. člena KZ-1 (kdor stori dejanje iz prvega odstavka 135. člena KZ-1 proti dvema ali več osebam), kar pa ne pomeni, da dejanje ni več kaznivo, pač pa je podana temeljna oblika po prvem odstavku 135. člena KZ-1.
postavitev kolizijskega skrbnika - kolizijski skrbnik mladoletnika - navzkrižje interesov - omejitev starševske skrbi - varstvo koristi otroka - konfliktnost med starši
Glede na intenzivnost konflikta med staršema se je sodišču porodil dvom, da sta sposobna ustrezno poskrbeti za koristi mld. deklice, zato ji je postavilo kolizijsko skrbnico za objektivno varovanje njenih pravic in koristi v (pravdnem) postopku.
OZ člen 104, 104/1, 105, 105/3, 111, 111/2, 111/5. ZPP člen 214, 214/1, 214/2.
rok za izpolnitev obveznosti - razveza pogodbe po samem zakonu - učinki razveze pogodbe - ugovor ugasle pravice - trditveno in dokazno breme - neprerekana dejstva - priznana dejstva
Vsi ugovori spadajo v toženčevo trditveno in dokazno breme. Tožena stranka je uveljavljala ugovor ugasle pravice, vendar pa v zvezi s tem ni podala nobenih konkretnih trditev o dejstvih, katerih pravna posledica bi bila prenehanje tožnikove terjatve.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - PRAVO EVROPSKE UNIJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00064738
ZPIZ-2 člen 16.. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 48, 288.. Protokol (št. 7) o privilegijih in imunitetah Evropske unije člen 14.
ugotovitev lastnosti zavarovanca
Ker je na institucije EU prenesena izključna pristojnost za določitev sistema socialne varnosti za uradnike Unije (člen 14 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije), obveznost vključitve uradnikov Unije v nacionalni sistem socialne varnosti in obveznost, da ti uradniki prispevajo k financiranju takega sistema, ni v pristojnosti držav članic.
EU je tista, ki je pristojna za določitev obveznosti na področju socialne varnosti za svoje uradnike, z ZPPP pa je omogočeno izvajanje predpisov EU na tem področju. Toženec v konkretnem primeru, ko gre za vprašanje o lastnosti zavarovanca, ki je uradnik EU, niti ni pristojen odločati.
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je tožeči stranki s stopnjo verjetnosti uspelo izkazati, da Dogovor z dne 18. 8. 2021 predstavlja prodajno pogodbo kot zavezovalni pravni posel, na podlagi katerega mora toženec izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo, saj sta se glede na povzeta nesporna dejstva pravdni stranki (verjetno) sporazumeli o predmetu prodaje in njegovi ceni.
izvrševanje kazni zapora - razlog za odložitev izvršitve kazni
Sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za odlog izvršitve kazni zapora torej ni izhajalo iz možnosti odložitve kazni zapora tudi iz razloga vloženega predloga za nadomestno izvršitev kazni zapora, torej ni v celoti odločilo o vloženi prošnji za odlog izvršitve kazni zapora. Zaradi te pomanjkljivosti, ko torej v tej smeri ni navedlo razlogov o odločilnih dejstvih, je moralo pritožbeno sodišče odločbo sodišča prve stopnje odpraviti in zadevo vrniti v novo odločitev.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZDZdr člen 70, 70/1.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - predlog za podaljšanje - obvestilo - sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - podaljšanje ukrepa - pogoji za podaljšanje - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju
Predlog za podaljšanje zadržanja v oddelku pod posebnim nadzorom je predlagateljica podala skladno s prvim odstavkom 70. člena ZDZdr, ki določa, da mora biti podan najmanj 14 dni pred potekom roka zadržanja osebe po sklepu sodišča. Sodišče pa je predlog za podaljšanje zadržanja nasprotnega udeleženca na zdravljenju v Kliniki X. zmotno obravnavalo kot obvestilo Klinike X. o sprejemu nasprotnega udeleženca na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru in enako kot v sklepu Pr 1514/2022 odločilo, da se nasprotni udeleženec zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Klinike X. do 16. 1. 2023.
Sodišče prve stopnje mora predlog Klinike X. obravnavati po določilih 70. člena ZDZdr in presoditi, ali so podani pogoji za zadržanje nasprotnega udeleženca na prisilnem zdravljenju po 16. 1. 2023.
Tožnik je bil skladno s pravnomočno odločbo z dne 11. 11. 2020 upravičen do subvencije k plačilu tržne najemnine in ta njegov status se, kljub temu, da se ni prijavil na javni razpis, ki je bil objavljen 20. 11. 2020, ni v ničemer spremenil. SZ-1 namreč ne nalaga, da bi se moral upravičenec prijaviti na vsak javni razpis, ki bi bil objavljen po izdaji odločbe o priznanju pravice do subvencije k plačilu tržne najemnine. Je pa neprijava na javni razpis odločilnega pomena pri odločanju o novi pravici do subvencije k plačilu tržne najemnine.