gospodarski spor majhne vrednosti - predlog za oprostitev plačila sodne takse - napačno poimenovanje vloge - obravnava vloge glede na njeno vsebino - vsebina vloge - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrženje prepoznega ugovora
Tožena stranka je vložila vlogo, z naslovom "Predlog za oprostitev plačila sodne takse", v njej pa je navedla le, da taksna obveznost ni nastala, taksa je napačno odmerjena in je podan ugovor. Takšna utemeljitev vloge pa se sklada z zakonskim besedilom prvega odstavka 34.a člena ZST-1. Ta določa, da je zoper plačilni nalog dopustno v osmih dneh od vročitve naloga vložiti ugovor iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo. Ker sodišče obravnava vlogo glede na njeno vsebino in ne naslov, jo je pravilno obravnavalo kot ugovor zoper plačilni nalog in ga zavrglo zaradi prekoračitve osemdnevnega roka.
Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah člen 12, 12/2.
evropski nalog za zamrznitev bančnih računov - varščina - oprostitev plačila varščine - okoliščine konkretnega primera - višina varščine - ugovor nesorazmernosti
Uredba loči primere, ko upnik še ni pridobil sodne odločbe (oziroma sodne poravnave ali javne listine) ter primere, ko je upnik izvršilni naslov že pridobil. Varščina v prvem primeru, kakršen je tudi ta postopek, je nujen pogoj za izdajo naloga za zamrznitev. Izjema je mogoča le ob ugotovitvi sodišča, da glede na okoliščine primera zagotovitev varščine ni primerna. Da bi take izjemne okoliščine zatrjevala v predlogu za izdajo naloga za zamrznitev, tožeča stranka v pritožbi ne trdi. Tožeča stranka je imela v predlogu za izdajo naloga za zamrznitev možnost utemeljiti razloge za oprostitev zagotovitve varščine.
Ker tožeča stranka v predlogu ni navedla nobenih podatkov, ki bi jih sodišče prve stopnje pri določitvi višine varščine lahko upoštevalo, so pritožbene trditve, da je varščina določena v nesorazmerno visokem znesku, neutemeljene.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - delitev bilančnega dobička - zadržanje bilančnega dobička - izpodbijanje sklepa skupščine - nujnost zadržanja bilančnega dobička
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno materialnopravno stališče, da se taka pogodbena zaveza upniku ne more postaviti nad zakonsko pravico družbenika do udeležbe na dobičku. Tudi višje sodišče se strinja, da pogodbena zaveza kot taka ne predstavlja nujnosti sama po sebi. Pritožnica pri tem ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da ni dokazala takih okoliščin, da bi bilo (po presoji dobrega gospodarstvenika) nujno prav zadržanje tega dela dobička.
ZDR-1 člen 162, 162/1, 162/2, 162/3, 163, 163/1, 164. KPtoupd člen 83, 83/3.
nadomestilo za neizrabljen letni dopust - začasna nezmožnost za delo - solidarnostna pomoč
Zgolj poziv nadrejenih tožnici v začetku septembra 2019 naj gre na dopust, ne spremeni okoliščine, da tožnica prav zaradi nepričakovanega 8-urnega bolniškega staleža, ki ga je nastopila z dnem 23. 9. 2019, ni mogla izkoristiti celotnega preostalega letnega dopusta za leto 2019, saj ga v obdobju od 12. 8. do 22. 9. 2019 ni bila dolžna izkoristiti.
Namen solidarnostne pomoči zaradi daljšega bolniškega staleža po tretjem odstavku 83. člena KPtoupd je pomoč delavcu, ki ima v času daljšega bolniškega staleža bistveno povečane stroške zdravljenja, iz česar smiselno izhaja, da so mišljeni stroški zdravljenja, ki so nastali prav v času najmanj petmesečne nepretrgane bolniške odsotnosti z dela.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-4, 118, 118/1, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neizvedba zagovora - neupravičen izostanek z dela - obvestilna dolžnost - višina denarnega povračila
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da razlogi za neizvedbo zagovora, ki jih je navajala toženka (da se tožnik ni javljal na klice, da je verjetno odšel domov na Kosovo, da ga ni bilo na delo 21. 12. 2021 brez, da bi javil zakaj, ni podpisal izjave o manjkajočih urah, 3. 1. 2022 naj bi povedal, da ne želi več delati, ni dostavil potrdila o oddaji vloge za podaljšanje delovnega dovoljenja, da je bil nezadovoljen in govoril, da ne bo več delal pri toženki, ker plača ni zadostovala za veljavno delovno dovoljenje), ne zadostujejo za opustitev obveznosti iz drugega odstavka 85. člena ZDR-1.
ZSPJS v tretjem odstavku 24. člena pooblašča vlado zgolj za to, da z uredbo za javne uslužbence določi kriterije za določitev višine položajnega dodatka, ne pa tudi, da določi dodatne pogoje za pridobitev same pravice do tega dodatka. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence brez zakonske podlage zožila krog upravičencev do položajnega dodatka, kot ga opredeljuje prvi odstavek 24. člena ZSPJS.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-5, 125, 125/4. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2018) člen 18, 18/6, 18/7. ZPP člen 7, 7/1, 212, 337, 337/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - zakonita odpoved - odsotnost trditev
Spremljanje in ocenjevanje uspešnosti poskusnega dela ni formaliziran postopek s posebnimi procesnimi zagotovili in ga ni mogoče primerjati s takšnim postopkom (npr. pravdnim in kazenskim postopkom). Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da se tožnik ni mogel opredeliti do pisne ocene in argumentirano izpodbijati neuspešnosti poskusnega dela.
Poskusno delo je namenjeno preizkusu delavčevih sposobnosti, pa tudi osebnostnih lastnosti v širšem smislu, ki so potrebne za uspešno opravljanje dela pri delodajalcu.
ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00064683
OZ člen 168, 179, 243, 949, 953. Odvetniška tarifa (2015) člen 1, 1/1.
plačilo zavarovalnine - pogodba o avtomobilskem zavarovanju (ao plus) - kasko avtomobilsko zavarovanje - premoženjska škoda - poškodba vozila - višina materialne škode - ocena škode - odmera po cenah ob izdaji sodne odločbe - nepremoženjska škoda - telesne poškodbe - nateg vratnih mišic - strah - odmera nepremoženjske škode - zavarovalni pogoji - škoda, ki je krita z zavarovanjem - izključitev zavarovalnega kritja - zelo lahek primer po Fischerjevi lestvici - odmera pravične odškodnine - odvetniški stroški - nagrada za narok v ponovljenem postopku - prvi narok za glavno obravnavo
Določilo drugega odstavka 168. člena OZ, na katerega se sklicuje v obrazložitvi sodišče prve stopnje, je namenjeno predvsem varovanju koristi oškodovanca, da ta ne bi bil prikrajšan zaradi padca vrednosti denarja od trenutka zapadlosti odškodninske obveznosti do trenutka, ko mu je prisojena odškodnina pred sodiščem prve stopnje. Da bi bile cene za popravilo avtomobila pred 11-timi leti višje, tožnik niti ne navaja niti ne predloži dokazov, da je avto popravil. Zato pritožbeno sodišče nima nikakršnih pomislekov, da je odškodnina za škodo na avtomobilu pravilno odmerjena po cenah ob izdaji sodne odločbe.
Odmerjena odškodnina v višini 1.000,00 EUR iz naslova nepremoženjske škode za prestane telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem je primerna.
SPZ člen 33, 33/1. ZPP člen 212, 213, 213/2, 426. ZPSPP člen 23, 23/1, 26, 26/1.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - motenje posesti pravne osebe - motenje posesti prek tretje osebe - pasivna legitimacija v sporu zaradi motenja posesti - pravica do posesti - opustitev posesti - pravni interes za ugotovitev motilnega dejanja - informativni dokaz - trditveno in dokazno breme - razpravno načelo - dopolnitev tožbe - pomanjkljiv izrek odločbe - neodločitev o celotnem tožbenem zahtevku - neupoštevanje dopolnitev tožbenega zahtevka - dopolnilni sklep - odločitev o celotnem tožbenem zahtevku
Pravna oseba dejansko oblast nad stvarjo vrši preko fizičnih oseb, ki pa delujejo za doseganje ciljev pravne osebe, in ne svojih lastnih. Ker iz trditev tožnice ni izhajalo, da sta drugo in tretjetoženka delovala ali drugemu naročila zatrjevano motilno dejanje v svojo lastno korist, in ne v korist pravne osebe, katerega organa sta, sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi ugotavljalo, ali sta morda motilno dejanje storila v lastnem imenu in na svoj račun.
Sodišče prve stopnje je imelo v listinskih dokazih brez dvoma zadostno podlago za to, da je ugotovilo, da prvotoženka posesti spornih prostorov nima več. Vrnitev posesti in prepoved ponovnih posegov v posest pa je mogoče zahtevati le od posestnika. Od same gole ugotovitve motenja tožnica nima nobene pravne koristi, svoj ekonomski interes pa bo morala uveljavljati izven tega postopka. Sodna praksa je enotna glede dejstva, da je odtujitev stvari, o kateri teče pravda, ovira za tožbo zaradi motenja posesti, ko toženka posesti nima več.
ZPP člen 154, 154/1, 154/3, 155, 155/1, 165, 165/3.
odločitev o pravdnih stroških - končni uspeh strank v postopku - delni uspeh v postopku - delni umik - faze postopka - zmotna uporaba materialnega prava - preizkus potrebnosti stroškov - vrnitev zadeve v ponovno odločanje
Če tožeča stranka med postopkom zmanjša tožbeni zahtevek, ji pripada od nasprotne stranke strošek samo v razmerju s preostalim zahtevkom, ki mu je bilo ugodeno.
Z zakonskim besedilom „v postopku delno uspe“ je mišljen uspeh strank v zadevi kot strankin končni uspeh v postopku.
pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - začasna odredba o stikih - način izvrševanja stikov - stiki pod nadzorom - začasno omejevanje stikov - največja korist otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - prepozna pritožba v nepravdnem postopku
Da oče in sin v preteklosti rednih stikov nista imela, je dejstvo in prav zaradi tega jih je sodišče prve stopnje tudi po uradni dolžnosti določilo pod nadzorom CSD, saj je ugotovilo, da se otrok zaradi očetovega pomanjkljivega izvajanja stikov z njim od očeta vse bolj odtujuje, stike odklanja in do njih čuti odpor.
Deček po daljši odsotnosti oziroma nekonsistentnosti stikov z očetom ponovno pridobiva pozitivno izkušnjo odnosa z njim. V primeru, da bi stike ponovno prekinili, bi nastalo tveganje, da bi pri dečku znova prišlo do predhodno že zaznanih odtujenih vedenj, kot to opozarja CSD v strokovno utemeljenem mnenju.
kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - ustavna pritožba - odločitev o stroških - vrednost spornega predmeta - ugotavljanje vrednosti predmeta odvetniške storitve - nagrada in stroški odvetnika - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov
Predlog pritožnikov, da pritožbeno sodišče odločitev o pritožbi zoper stroškovno odločitev odloži zaradi domnevno vložene ustavne pritožbe, nima podlage v procesnih določbah ZPP. Tožnika tudi sicer ne izkažeta vložitev ustavne pritožbe, vložitev (le) napovedujeta.
Določbe ZPP o vrednosti spornega predmeta so sicer namenjene ugotavljanju stvarne pristojnosti, vendar pa so ob analogiji uporabljive tudi za odmero sodne takse in odločanje o stroških postopka. Predvsem imajo vpliv na odločanje o stroških postopka določbe prvega in drugega odstavka 41. člena ZPP. Če uveljavlja tožeča stranka v tožbi zoper isto toženo stranko več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago, se določi pristojnost po seštevku vrednosti vseh zahtevkov. Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Bistveno je, da se za ugotavljanje vrednosti spornega predmeta določi vrednost za vsak zahtevek. Nato se vrednosti za potrebe ugotavljanja pristojnosti bodisi seštejejo, ali pa zahtevki ohranijo samostojno, diferencirano vrednost. V vsakem primeru je vsak zahtevek vrednostno ovrednoten, kar ob analogiji za odmero pravdnih stroškov pomeni, da je pri končni vrednosti spornega predmeta potrebno sešteti vrednosti vseh postavljenih zahtevkov, ki jih je sodišče obravnavalo.
nujnost izdaje začasne odredbe - predlog za izdajo začasne odredbe - prešolanje učenca na drugo šolo - zavrnitev predloga - kontradiktornost postopka - pravica do izjave - izvedba dokazov po uradni dolžnosti - varstvo koristi otroka
Ob prejemu predloga za izdajo začasne odredbe mora sodišče ravnati hitro. Če se izkaže, da ponujene trditve in predloženi dokazi utemeljujejo sklep, da je otrokova korist verjetno ogrožena, mora brez odlašanja izdati začasno odredbo, ne da bi kopičilo nadaljnje dokaze. Hitrost postopka z začasno odredbo je namreč namenjena varstvu otrokovega položaja in ni sama sebi namen. Prva nasprotna udeleženka utemeljeno navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje preuranjena. Sodišče prve stopnje je sklep, s katerim je predlog predlagatelja za izdajo začasne odredbe, zavrnilo, izdalo pred vročitvijo predloga nasprotnima udeležencema in brez oprave naroka. Izvedlo je sicer dokaze, ki jih je predlagal predlagatelj, kljub temu, da je ta predlagal, da se prvi nasprotni udeleženki dovoli vpis mld. B. B. v Osnovno šolo C. in da otrok obiskuje pouk v podružnični šoli D., pa nasprotni udeleženki ni dalo možnosti, da se do predloga opredeli ter poda relevantne navedbe in predlaga dokaze. Samo sodišče pa tudi ni opravilo nobenih poizvedb, kljub temu, da na interese otroka sodišče pazi po uradni dolžnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00063958
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - zahtevek na prepoved vznemirjanja - preprečevanje in motenje izvrševanja stvarne služnosti - služnostna pot - dostop do objekta - nevarnost za uveljavitev terjatve - začasna ureditev spornega pravnega razmerja - trditveno breme - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - verjeten obstoj terjatve - kumulativno izpolnjevanje pogojev - nedopustne pritožbene novote
Vprašanje obstoja pogoja iz prve alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ (nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena) za izdajo ureditvene začasne odredbe ni aktualno. Cilj ureditvene začasne odredbe je namreč začasna ureditev spornega pravnega razmerja, navedena določba pa je namenjena izključno zavarovanju (prisilne) izpolnitve.
Nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda nastane, če je oviran edini dostop do hiše, torej ne tudi v primeru, ko je oviran zgolj eden od možnih dostopov.
sodna taksa - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - nastanek obveznosti plačila sodne takse - nastanek taksne obveznosti - taksna obveznost - izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - upravičenost do brezplačne pravne pomoči - odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči - učinkovanje odločbe - začetek učinkovanja odločbe - priznanje pravice za nazaj - oprostitev plačila sodne takse - taksne oprostitve na podlagi zakona - razveljavitev plačilnega naloga
Iz pritožbi priložene odločbe Bpp 2498/2022 z dne 29. 11. 2022, izhaja, da je bila pritožniku za postopek v zvezi s tožbo za razveljavitev sodne poravnave, ki jo obravnava Okrožno sodišče v Ljubljani, dodeljena redna brezplačna pravna pomoč in sicer od 5. 10. 2022 dalje. To pa je dejstvo, na katerega ZST-1 veže taksno oprostitev na podlagi zakona (glej tretji odstavek 10. člena ZST-1). Pritožbeno sodišče ob tem dodaja, da na tako presojo ne vpliva okoliščina, da je sodišče prve stopnje o ugovoru odločalo, ko zgoraj navedena odločba še ni bila izdana. Pritožniku je bila namreč brezplačna pravna pomoč dodeljena šele z odločbo 29. 11. 2022. Ker pa mu je bila dodeljena od 5. 10. 2022 dalje (torej za nazaj), mora to dejstvo za nazaj upoštevati tudi pritožbeno sodišče.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo v prid dolžnika, torej pritožnika, zato pritožnik nima pravnega interesa za predmetno pritožbo.
nesklepčnost tožbe - stvarna legitimacija - pomanjkanje stvarne legitimacije - nosilec pravic iz materialnopravnega razmerja - subrogacija - dogovor o plačilu davka - zavezanec za plačilo davka - dohodnina - dogovor med lastnikom in najemnikom - predhodno vprašanje - ni predhodno vprašanje - prirejenost postopkov - načelo prirejenosti postopkov - upravni postopek - pravnomočna odločba upravnega organa - vezanost sodišča na pravnomočno odločbo upravnega organa
Sodišče v pravdnem postopku ne presoja pravilnosti in zakonitosti odločb FURS in je vezano na takšno odločbo (načelo prirejenosti postopkov), čeprav bi sicer, preden bi bila izdana, lahko samo kot predhodno vprašanje reševalo vprašanje, kdo je davčni zavezanec. Dejstvo je, da je glede na odločbo FURS davčni zavezanec za navedeno premoženje tožnik, ki je sporni znesek kot svoj davčni dolg tudi plačal. Vendar pa za njegovo stvarno legitimacijo v tej pravdi navedeno ni pomembno, zato ne gre za predhodno vprašanje v tej pravdi. Toženka namreč s tožnikom (in tudi ne s FURS glede njegove davčne obveznosti) ni v nobenem razmerju. Znesek (strošek) davka (ki je sicer kot davčna obveznost bremenil tožnika) se je toženka zavezala plačati svoji sopogodbenici, ne pa tožniku. S plačilom davka tudi ni prišlo do subrogacije v višini njegovega stroška.
pogoji za odlog izvršbe - neskladnost zakona z ustavo - ustavitev postopka izvršbe
Sodišče druge stopnje ne deli mnenja pritožbe o ustavni neskladnosti citirane določbe. Posledično zavrača dolžnost sodišča, da sproži postopek presoje pred ustavnim sodiščem. Izvršilni postopek je namenjen prisilnemu poplačilu upnikove terjatve in sodišče mora v njem postopati hitro (11. člen ZIZ). V primeru, ko je izvršba neuspešna, hkrati pa upnik ve, da dolžnik dalj časa ne bo pridobil sredstev, je na mestu, da se tak postopek zaključi. Upravičena je zato zakonska omejitev odloga na eno leto in izključitev ponovnega predloga, z izjemo predloga podanega znotraj dovoljenega odloga. Odlog izvršbe je namenjen temu, da upnik odloži izvršbo za krajše obdobje, če pričakuje, da bo dolžnik v tem obdobju pridobil sredstva, ne pa podaljševanju postopka v nedogled.
veljavnost oporoke - razlaga oporoke - volja zapustnika - pravi oporočiteljev namen - vsebina oporoke - oporočni in zakoniti dediči - spor o uporabi prava - sporna dejstva, od katerih je odvisna vsebina oporoke - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - odpoved dediščini - akrescenca
Veljavnost oporoke in njeno vsebino (obseg dedovanja) je treba presojati ločeno.
Od razlage oporoke oziroma oporočiteljevega namena je v konkretnem primeru odvisno, ali zapustnikovo premoženju (v celoti) deduje oporočna dedinja ali pa gre del tudi zakonitim dedičem.