CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00063081
ZMZPP člen 63. ZIZ člen 15, 224, 226. ZPP člen 29.
mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - krajevna pristojnost - oprava izvršbe - kriptovaluta - nedenarna terjatev - stvar - izrek denarne kazni dolžniku - dolžnikov dolžnik - izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - civilnopravno razmerje z mednarodnim elementom - realna zveza med vsebino dovolitve izvršbe in državo izvršbe - krajevna pristojnost v izvršilnem postopku - dopustitev in opustitev - namen denarne kazni - storitev
Dolžnik je pravna oseba s sedežem v Veliki Britaniji, zato je sodišče prve stopnje najprej pravilno presojalo, ali je sodišče v Republiki Sloveniji sploh (mednarodno) pristojno za dovolitev in opravo izvršbe.
Po 63. členu ZMZPPP je slovensko sodišče izključno pristojno za dovolitev in opravo izvršbe, če se ta opravlja na območju Republike Slovenije.
Pravno pomembno je, ali je izpolnitev uveljavljane nedenarne obveznosti prenosa kripto sredstev z dolžnikovega računa na upnikov račun vezana na Republiko Slovenijo. Če bi bil odgovor pritrdilen, bi bila podana pristojnost slovenskega sodišča za dovolitev in opravo izvršbe za uveljavitev te nedenarne terjatve. Povedano drugače, obstajati mora neka realna zveza oziroma dejanska povezava med vsebino dovoljene izvršbe in državo dovolitve izvršbe. Ta pogoj je lahko izpolnjen tudi v primeru, ko se dolžniku nalaga opravo ali opustitev določenih ravnanj, ki so omejena na območje države izdaje, njegov obstoj pa je manj jasen, ko gre za plačilo določenega zneska. Teritorialna opredeljenost take izpolnitve je namreč težko določljiva, prav tako pa je težko določiti, s katerim denarjem bo obveznost poravnana in kje se ta nahaja. Pogoja realne zveze ukrep, katerega vsebina je plačilo, tako navadno ne izpolnjuje, razen če je mogoče pokazati, da bo to izvedeno s točno določenim premoženjem, ki se nahaja na območju države izdaje. Tako na primer slovensko sodišče ni pristojno za izdajo ukrepa zavarovanja na tujem bančnem računu, čeprav ima dolžnik bivališče v Republiki Sloveniji.
Drugače kot pri stvareh, pri katerih je poleg pripadnosti mogoče določiti tudi kraj, kjer se nahajajo, pri kriptovalutah ne vemo natančno, kje se nahajajo. Kar je bilo povedano v zvezi s težavno teritorialno opredelitvijo izpolnitve plačila določenega denarnega zneska, torej še toliko bolj velja za kriptovalute, oziroma konkretno za dolžnost prenosa določenega zneska kriptosredstev z dolžnikovega kriptoračuna na upnikov kriptoračun. Drugače kot pri bančnem računu, pri kriptovalutah niti ni neke fizične institucije z dejanskim sedežem v določeni državi, pri kateri bi imetniki imeli svoj račun. Institut kriptovalut v celoti temelji na virtualni podlagi. Glede na to tudi po presoji višjega sodišča ni mogoče identificirati zadostne dejanske oziroma realne zveze med predlagano izvršbo zaradi uveljavitve nedenarne terjatve prenosa kriptosredstev z dolžnikovega kriptoračuna na upnikov kriptoračun, in Republiko Slovenijo kot državo izvršbe.
Upoštevati je treba tudi, da je namen izvršbe z denarnimi kaznimi siliti dolžnika k izpolnitvi nenadomestne nedenarne obveznosti, v končni fazi tudi z izvršitvijo izrečenih kazni s posegom na dolžnikovo premoženje. V obravnavani zadevi pa upnik ni dokazal, da bi imel dolžnik kakršnokoli premoženje v Republiki Sloveniji, na katerega bi sodišče lahko poseglo z namenom prisilitve dolžnika k izpolnitvi nedenarne obveznosti prenosa kriptosredstev. Drugačen položaj bi bil, če bi upnik to storil, saj bi ta okoliščina lahko utemeljila mednarodno pristojnost slovenskega sodišča za izvršbo. Izrečenih denarnih kazni zaradi prisilitve dolžnika k izpolnitvi iz premoženja dolžnika v Veliki Britaniji pa slovensko sodišče nima pristojnosti izterjevati.
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju preambula 23, 24. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 4, 15.
sklep o nepristojnosti - zapuščinski postopek - dedovanje - postopek z mednarodnim elementom - mednarodna pristojnost - običajno prebivališče - stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev - sklep presenečenja
Organ, ki obravnava dedovanje, mora za določitev običajnega prebivališča oceniti vse okoliščine zapustnikovega življenja v letih pred njegovo smrtjo in ob njegovi smrti, pri čemer mora upoštevati vsa pomembna dejstva, zlasti kako dolgo in kako pogosto je bil zapustnik v zadevni državi, pod katerimi pogoji in zakaj je tam bival. Običajno prebivališče mora izkazovati posebej tesno in trdno povezavo z zadevno državo. Bistvena je ugotovitev, v kateri državi je imel dejansko središče življenjskih interesov, glede na družino in svoje družabno življenje.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC00063279
KZ-1 člen 86. ZIKS-1 člen 207, 207/4.
razporejanje obsojencev
Pri napotitvi obsojencev v zavode za prestajanje kazni je sodišče, v skladu z določbo četrtega odstavka 207. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1), vezano na Navodilo ministra za pravosodje o razporejanju in pošiljanju obsojencev na prestajanje kazni zapora v zavode za prestajanje kazni zapora (Uradni list RS, št. 60/18, 167/21).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00063572
ZPP člen 112, 112/1, 435, 435/2, 436, 436/2. ZPSPP člen 1.
najem poslovnih prostorov - odpoved najemne pogodbe za poslovni prostor - nalog za izpraznitev poslovnega prostora - naslov za vročanje - vročanje - pravilnost vročitve - ugovor zoper plačilni nalog - obrazložen ugovor
Stališče pritožbe, da ugovor ni obrazložen, ni pravilno. Toženec je namreč v ugovoru navedel, da niso podani pogoji za enostransko odpoved najemne pogodbe, ker bi morala tožnica pred sodno odpovedjo izvesti s pogodbo dogovorjeni poskus sporazumne odpovedi pogodbe. Za to dejstvo je tudi predlagal dokaze. Gre za pravno pomembno dejstvo, ki lahko povzroči zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkaže za resnično. Pritožbeno oporekanje resničnosti te trditve pa ne more napotovati na sklep, da je ugovor neučinkovit.
ZDR-1 člen 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 2,4. ZNPPol člen 6.
policist - odmor med delovnim časom - odškodnina za neizkoriščen odmor - Direktiva 2003/88/ES
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da zgolj dejstvo, da je moral imeti tožnik ves čas pri sebi telefon in radijsko zvezo ter je moral opazovati in nadzorovati mejni prehod, še ne pomeni, da je bilo delo tako intenzivno, da tožnik ni mogel izrabiti odmora. Tožnik sicer kot mejni policist ni smel zapuščati mejnega prehoda, vendar kot je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, okoliščina, da mora delavec ostati na delovnem mestu v času koriščenja odmora, ne pomeni, da je s tem onemogočeno koriščenje odmora (sklep VSRS opr. št. VIII Ips 54/2021).
Sodišče prve stopnje je v sodbi po določbi sedmega odstavka 364. člena ZKP dolžno utemeljiti razloge iz katerih ni ugodilo posameznim predlogom strank. Ugotoviti gre, da je prvo sodišče pod točko 3 obrazložitve to nalogo opravilo. Navedlo je prepričljive razloge, ki podpirajo odločitev, da dodatno angažiranje izvedenca sodnomedicinske stroke ne bi vplivalo na izid postopka. Sodišče prve stopnje je imelo namreč več kot zadostno dokazno podlago za sklepanje, da obdolženčeva telesna poškodba ne izvira iz obravnavanega dogodka, to je, da jo ne gre pripisati ravnanju oškodovanca.
ZP-1 člen 113.a, 113.a/1, 55, 55/2. ZPrCP člen 105, 107. ZUP člen 80.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - obstoj utemeljenega suma - vožnja pod vplivom alkohola
V obravnavanem primeru zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti ne predstavlja nezakonitega dokaza, saj je sestavljen v skladu z določbo člena 107 ZPrCP. Pri tem se pritožbeno sodišče pridružuje razlogom sodišča prve stopnje, da postopek preizkusa alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom še ne predstavlja postopka o prekršku, temveč postopek po določbah ZPrCP, s katerimi policisti ugotavljajo izpolnjevanje pogojev za udeležbo v cestnem prometu. Preverjanje psihofizičnih sposobnosti udeležencev v cestnem prometu, kar je ena izmed bistvenih predpostavk za varno udeležbo v prometu, pa še ni postopek o prekršku, zato policisti tudi niso dolžni preizkušancem dajati nikakršnih pravnih poukov o njihovih pravicah. Šele, če se na podlagi opravljenega preizkusa alkoholiziranosti in izpolnjenega zapisnika po določbi drugega odstavka člena 107 ZPrCP ugotovi, da ima udeleženec v cestnem prometu v organizmu več alkohola, kot to dovoljuje zakon in če udeleženec tak zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti tudi podpiše, obstaja podlaga za vodenje postopka o prekršku. Ali povedano še drugače, prekrškovni postopek se začne šele tisti trenutek, ko prekrškovni organ ugotovi, da konkretni voznik v cestnem prometu vozi s stopnjo alkoholiziranosti, ki presega dovoljeno.
preživnina - drugačen način izpolnitve obveznosti - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - obrazloženost ugovora - pristop na narok - materialno procesno vodstvo - stroški postopka - obrazloženost odločitve
Drugačen način izpolnitve preživninske obveznosti je sicer mogoč, vendar pa to, ker gre za izjemo oziroma za odstop od načela stroge formalne legalitete, pomeni prenehanje obveznosti le v primeru, če bi upnice oziroma njihova zakonita zastopnica s tem soglašale. V konkretnem primeru je zakonita zastopnica upnic obstoj drugačnega dogovora o načinu izpolnitve dolžnikove preživninske obveznosti izrecno in jasno zanikala že v odgovoru na dolžnikov ugovor, pri zanikanju obstoja takega dogovora pa je vztrajala tudi zaslišana na naroku.
Materialno procesno vodstvo je v izvršilnem postopku, ki je pretežno pisen, zelo omejeno, dodatno pa ga omejuje tudi dejstvo, da dolžnika v konkretnem primeru zastopa pravno kvalificirani pooblaščenec – odvetnik. Materialno procesno vodstvo ni namenjeno šolskemu pravnemu poučevanju pooblaščencev strank, zato ob jasnih zakonskih določbah, da mora biti ugovor obrazložen in da vsaka stranka za svoje zahtevke in ugovore nosi trditveno in dokazno breme (že prej omenjeno razpravno načelo), dolžnikova pritožbeno podana zahteva po dodatnem pozivanju presega zahtevo po materialnem procesnem vodstvu.
Razlogi sodišča prve stopnje se nanašajo izključno na zavrnitev zahteve po povrnitvi dolžnikovih ugovornih stroškov, medtem ko sodišče ni podalo popolnoma nobene obrazložitve oziroma argumentacije, zakaj morajo svoje stroške ugovornega postopka same kriti tudi upnice.
stvarna pristojnost okrožnega sodišča - gospodarski spor - pravna oseba - država kot stranka v postopku
Tožeča stranka je gospodarska družba, na strani tožene stranke pa je država oziroma sodišče, ki je državni organ. Sodišče prve stopnje pravilno opozarja, da gre za spor med pravnima osebama in je to po 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP gospodarski spor in torej okrožna pristojnost.
DZ člen 106, 108. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 71, 71/1, 71/1-11, 72, 72/2, 72/2-4.
sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - prenehanje pravice do preživnine - razlogi, ki preprečujejo izvršbo - prenehanje obveznosti kot ugovorni razlog
Dolžnica v obravnavani zadevi ni zatrjevala dejstev, ki bi terjala presojo na podlagi določb 106. člena DZ, temveč je zatrjevala prenehanje pravice do preživljanja zaradi pridobitve dohodkov, s katerimi si lahko upnik zagotovi preživljanje. S tem se je sklicevala na zakonski dejanski stan iz 108. člena DZ, ki opredeljuje razloge prenehanja preživninske obveznosti. Pravica do preživnine, četudi izhaja iz izvršilnega naslova (sodne poravnave), v tem primeru preneha že z nastopom v zakonu opredeljenih dejstev (ex lege) in ne šele na podlagi sodne odločbe, kot to velja v primerih iz 106. člena DZ. S prenehanjem pravice do preživnine preneha upnikova terjatev iz naslova preživnine, to pa je razlog, ki preprečuje izvršbo (8. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ), ki ga je dopustno uveljavljati v izvršilnem postopku. V takem primeru je torej izvršilno sodišče tisto, ki mora v okviru ugovornega postopka ugotoviti, ali je do prenehanja preživninske obveznosti resnično prišlo, in v zvezi s tem (upoštevaje trditve in dokazne predloge strank) ugotoviti, ali je izpolnjen zakonski dejanski stan iz 108. člena DZ.
V obravnavanem postopku sklep o poplačilu še ni bil izdan, prav tako še niso pravnomočni sklepi o izročitvi nepremičnin upniku kot njihovemu kupcu. To pa pomeni, da v času, ko je bila dovoljena izvršba na premičnine (2. 3. 2020), izveden rubež (25. 8. 2021) in izdan izpodbijani sklep o stroških (1. 8. 2022), upnik, četudi je v predmetnem postopku nastopal kot kupec nepremičnin, še ni bil poplačan. Glede na navedeno tudi ni mogoče šteti, da opravljeni rubež ni bil potreben za izvršbo, posledično pa je kot potrebne za izvršbo treba upoštevati tudi stroške, ki so upniku utemeljeno nastali v zvezi s tem rubežem in z opravili, ki jih je izvršitelj moral opraviti pred rubežem
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00063513
DZ člen 2. ZNP člen 112. ZPP člen 214, 339, 339/2, 339/2-14.
razveljavitev pravnega posla - vrnitev stanovanja - postopek za ureditev razmerij med solastniki - upravljanje s solastno stvarjo - souporaba stanovanja - družina - družinski člani - pojem družine - pojem družinskega člana - obstoj zunajzakonske skupnosti - domneva priznanja neprerekanih dejstev - upravljalske pravice - prenos upravičenj - obstoj najemne pogodbe - nesklenitev najemne pogodbe - razlogi sodbe
Pojem družina je v 2. členu DZ preveč tog in neživljenjski. Gre za pojem, ki se ves čas spreminja, kot se spreminja družba. Tudi zakonodajalec je v nekaterih določbah DZ od definicije družine odstopil in uporabil širši, sociološki pojem družine. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje tožence obravnavalo kot družino v širšem smislu, in ne tako ozko kot ta pojem definira DZ. Prva toženka in tretji toženec sta oče in hči, drugi toženec pa je hčerin zunajzakonski partner. Tako med tretje toženčeve družinske člane nedvomno sodi prva toženka, prav tako pa tudi drugi toženec, kot njen zunajzakonski partner. Nadalje je prav tako neutemeljena pritožbena navedba, da na podlagi skope obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti razlogov sodbe, ki so sodišče vodile do zaključka, da tožene stranke tvorijo družino. Sodišče prve stopnje je namreč v sodbi jasno obrazložilo, zakaj toženci tvorijo družino. Zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana.
Mesečni dohodek tožnika znaša povprečno 836,97 EUR. To pa je znesek, ki je pod dvakratnikom osnovnega zneska minimalnega dohodka. Pritožbeno sodišče na podlagi zgoraj obrazloženega zato ugotavlja, da bi bila s plačilom takse v višini 6.525 EUR občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnik preživlja in so torej pogoji za oprostitev plačila takse izpolnjeni.
pritožba zoper sklep o pristojnosti - stvarna pristojnost upravnega sodišča - veljavnost zakona
Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da Zakon o volilni kampanji, na katerega se sklicuje pritožnik, ne velja več. Razveljavljen je bil namreč z določbo 41. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji. Ker pritožnik ne oporeka odločitvi sodišča, da je po veljavnem zakonu in glede na naravo zahteve za odločanje o njej pristojno upravno sodišče, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo.
ugovor zoper plačilni nalog - sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - sodna taksa - ugovor tretjega - predlog tretjega za odlog izvršbe - nastanek taksne obveznosti - sodni postopek - več postopkov pred istim sodiščem - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse - pravnomočna odločitev o pravnem sredstvu - povrnitev neutemeljeno povzročenih izvršilnih stroškov - ista dejanska in pravna podlaga
Taksna obveznost nastane v vsakem posameznem sodnem, konkretno izvršilnem postopku posebej oziroma ločeno, in to za vsako vlogo oziroma procesno dejanje, za katero Taksna tarifa ZST-1 tako določa. Čeprav ista stranka oziroma udeleženec, v konkretnem primeru tretji, nastopa v več izvršilnih postopkih in v zvezi s podobno ali isto dejansko ter pravno podlago, navedeno na nastanek taksne obveznosti v ničemer ne vpliva. Nasprotno pritožbeno stališče je pravno zmotno in nima nobene podlage v določbah ZST-1. Za nastanek obveznosti plačila sodne takse tudi ni odločilno, da je izvršitelj razpisal javno dražbo za vse izvršilne zadeve skupaj. Ker so na aktivni strani v posameznih izvršilnih postopkih različne stranke, pa so nenazadnje, kot izhaja že iz izpodbijanega sklepa, kljub podobni oziroma enaki dejanski in pravni podlagi tudi možne različne procesne situacije (odvisno od (ne)aktivnosti posameznega upnika) in s tem tudi različne odločitve o ugovorih ter predlogih tretjega za odlog izvršbe.
zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse - fikcija umika tožbe - nastanek taksne obveznosti - rok za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu - prepozen predlog za obročno plačilo takse
Rok za plačilo sodne takse je predpisan v prvem odstavku 34. člena ZST-1 in velja za vse taksne obveznosti po ZST-1. Takso mora taksni zavezanec plačati v roku petnajstih dni po nastanku taksne obveznosti. Taksna obveznost za takso, ki jo je treba plačati ob domnevi umika tožbe zaradi neplačila takse za postopek, nastane ob pravnomočnosti sklepa o umiku tožbe.
SPZ člen 99, 99/1, 212, 212/1. ZPP člen 154, 154/2, 163, 163/4.
konfesorna tožba - vznemirjanje izvrševanja služnosti - odklop vode - služnost dosmrtnega stanovanja - priključek na javni vodovod - istovetnost tožbenega zahtevka - pravdni stroški po uspehu - poseben sklep o stroških postopka - delež stroškov
Pravilno je materialnopravno stališče, da ustanovljena osebna služnost načeloma zavezanca ne zavezuje k aktivnim ravnanjem (247. člen SPZ). Mora pa lastnik služeče stvari trpeti dejanja drugega in opuščati določena ravnanja. Vendar so okoliščine konkretnega primera posebne v tem, da je bila pitna voda v sporno nepremičnino, na kateri ima tožnik služnost stanovanja, pred posegom toženca napeljana na črno od brata C. (tretje osebe). Ko je toženec poskrbel za odklop tako napeljane vode, je s tem tožnika neutemeljeno motil pri izvrševanju služnosti stanovanja oziroma jo celo onemogočil, saj je splošno znano, da brez pitne vode v hiši normalno bivanje ni mogoče. Konfesorna tožba (212. člen SPZ v povezavi s prvim odstavkom 99. člena SPZ) je dajatvena tožba, ki se glasi na opustitev vseh ravnanj, ki nedopustno posegajo v izvrševanje služnosti. Ker je toženec s svojim ravnanjem poskrbel za to, da tožnik nima več možnosti uporabe pitne vode zaradi odklopa na črno napeljane vode, obstaja tudi njegova obveznost, da mu napeljavo tekoče pitne vode zagotovi nazaj.
Neutemeljeno je sklicevanje v pritožbi na dejstvo, da je ponovni priklop vode na črno nekaj manj in tudi nekaj drugega od zahtevka na izvedbo javnega vodovodnega priključka. Tudi sicer pa je toženec s svojo izpovedbo potrdil, da zanj napeljava vode na črno od brata C. ni ustrezna rešitev, zato jo je tudi sam onemogočil. Morebitno zavzemanje za ponovni priklop vode na črno tako nasprotuje njegovemu predhodnemu ravnanju. To, kar tožnik zahteva v tožbenem zahtevku (priklop na javno vodovodno omrežje in dejanja s tem v zvezi), je v družbi običajen in legalen način zagotovitve tekoče pitne vode. Takšen zahtevek pomeni primerno odpravo s strani toženca povzročenega vznemirjanja.
nejasna vloga - obstoj procesne predpostavke - dvom v pravdno sposobnost - odločanje po uradni dolžnosti
Ob obravnavanju pritožb je pritožbeno sodišče podvomilo o obstoju predlagateljeve pravdne sposobnosti. Iz spisov namreč izhaja, da so njegove vloge slabo čitljive, nerazumljive, navedbe pa nepovezane. Hkrati je iz njih razvidno, da so povezane z enim ali več sodnimi postopki, v katerih je udeležen predlagatelj. Navedena stopnja nerazumljivosti vlog vzbuja resen dvom o predlagateljevi procesni sposobnosti, sodišče pa je nanjo dolžno paziti ves čas po uradni dolžnosti.
Ker razrešitev vprašanja obstoja procesne sposobnosti (ki ga ni dopustno prvič obravnavati v pritožbenem postopku, saj bi se s takšnim ravnanjem pritožbeno sodišče v celoti postavilo v položaj sodišča prve stopnje) predstavlja predpogoj za odločanje o pravilnosti izpodbijanega sklepa, pritožbeno sodišče končne odločitve v zvezi s slednjim ni moglo sprejeti.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZPP člen 11, 11/3, 12, 109, 109/3. URS člen 39.
sklep o kaznovanju stranke - pritožba zoper sklep o kaznovanju - nezakonitost sklepa - žalitev sodnika - svoboda izražanja - zagotovitev pravice do nepristranskega sojenja - dodelitev zadeve drugemu sodniku
Utemeljeno je pritožbeno navajanje, da je izpodbijani sklep nezakonit, ker je o njem odločila sodnica sama. Če se žaljiva izjava nanaša na sodnika ali senat in ta oceni, da so izpolnjeni pogoji za kaznovanje, poda predlog za kaznovanje, ki se obravnava kot novo vložena zadeva in se dodeli drugemu sodniku v skladu s sodnim redom. Iz ugotovitev v izpodbijanem sklepu izhaja, da je bila ost toženkinega pisanja usmerjena v sodničino ravnanje. Za zagotovitev nepristranskosti bi bilo zato treba izrek denarne kazni prepustiti drugemu sodniku.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - predlog za omejitev dedovanja - umik predloga - zloraba procesnih pravic
Pritožbene navedbe, da umika predloga omejitve dedovanja ni bilo, so očitno sprenevedanje in zloraba procesnih pravic, saj podatki spisa jasno kažejo povsem drugačno sliko.