Sodbe, s katero je bilo odločeno o zahtevi za sodno varstvo, ni dopustno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbeno sodišče pa zato v pritožbenem postopku ne more ugotoviti drugačnega dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje oziroma sprejeti drugačne dokazne ocene.
ZObr člen 98c, 98c/2, 97f, 97f/3.. ZPP člen 337.. ZDR-1 člen 155, 155/2.. ZSSloV člen 53.
vojak - neizkoriščen tedenski počitek - dnevni počitek - premoženjska škoda - urna postavka - Direktiva 2003/88/ES - nedovoljene pritožbene novote - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Utemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje v tem sporu pri odločitvi o odškodnini, ki jo je za 67 nezagotovljenih dnevnih počitkov tožniku prisodilo v višini vsakokratnih 11 ur, zmotno izhajalo iz koncepta dnevnega počitka kot vsebinsko enovite pravice. Tožnik je upravičen do odškodnine le za tolikšno število ur, ki ustreza uram več opravljenega dela, tj. uram dela, opravljenega v času, ko bi sicer moral koristiti dnevni počitek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NOTARIAT
VSL00063036
URS člen 22, 137. ZIZ člen 6, 29b, 29b/1, 29b/5, 43, 43/1, 43/2, 43/3, 55, 55/1, 55/1-12, 56, 56a, 76, 76/2. ZVKSES člen 87, 88. ZPP člen 15, 7, 212, 270, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZN člen 87.
hipotekarni (realni) dolžnik - pravno nasledstvo glede predmeta izvršbe - ugovor pasivne legitimacije - ugovor po izteku roka - novi dolžnik - relevantni ugovorni razlogi - umik izvršilnega predloga - odpoved pravici do izterjave - izjava o umiku - procesna dispozicija - vložitev vloge na vložišču sodišča - izdaja sklepa o ustavitvi izvršbe - razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj - pooblastilo za umik - notariat - notar - notarski zapis - notarska hramba - pogodba v korist tretjega - trditveno in dokazno breme - razpravno in preiskovalno načelo - konstitutivni učinki umika - nepreklicnost umika - sestava sodišča - pravica do izjave - strokovni sodelavec - pritožba se šteje za umaknjeno - neplačilo sodne takse
V primeru, če upnik umakne predlog za izvršbo oziroma se odpove pravici do izvršbe, je to lahko kvečjemu razlog za ugovor po izteku roka. Teorija navaja, da gre za samostojni ugovorni razlog, in sicer nepravi opozicijski razlog. Ne nanaša se sicer na samo terjatev, je pa s terjatvijo povezan vsaj posredno, saj se nanaša na zahtevo za njeno sodno varstvo.
Upnik lahko kadarkoli med postopkom umakne predlog za izvršbo. Sodišče izvršilni postopek ustavi. Umik je procesna izjava volje in učinkuje šele od trenutka, ko prispe na sodišče. Izjava o umiku je procesno dejanje zgolj in samo upnika. Ostali (toženec v pravdnem postopku ali dolžnik v izvršilnem postopku) lahko le zatrjujejo, da so nastopila pravno pomembna dejstva, katerih pravna posledica bi morala biti ustavitev postopka, vendar to lahko uveljavljajo le z ustreznim procesnim dejanjem – v izvršilnem postopku z ugovorom.
Umik izvršilnega predloga, ki pomeni uresničitev upnikove procesne dispozicije, mora biti iz spisa jasno in nedvoumno razviden. Ko je enkrat izjava o umiku pri sodišču dana, namreč učinkuje neposredno in je ni več mogoče preklicati, njena pravna posledica je ustavitev izvršbe in razveljavitev vseh opravljenih izvršilnih dejanj.
Pogodba o notarski hrambi med deponentom in notarjem ima pravno naravo pogodbe v korist tretjega, zato jo deponent lahko prekliče ali spremeni dokler upravičenec ne izjavi notarju, da pravico sprejema. Upravičenec mora izjavo o sprejemu pravice podati ustno pred notarjem ali pisno, notar pa o potrditvi tega dejstva sestavi notarski zapisnik, ki dokazuje, da je upravičenec sprejel svoje pravice. Teh pravic deponent od trenutka upravičenčevega sprejema dalje ne more več enostransko preklicati. Če je upravičenec navzoč ob prevzemu predmeta v hrambo, se šteje, da je s tem sprejel pravico. To pravno dejstvo potrdi notar v notarskem zapisniku o hrambi.
Ko enkrat upravičenec sprejme pravico iz notarske hrambe (v konkretnem primeru upnica pravico do prejema do dela kupnine za prodani nepremičnini, in sicer s podajo izjave o umiku pri notarju), tega ne more več preklicati. Z izpolnitvijo vseh pogojev notarske hrambe stranke pogodbe o notarski hrambi (v konkretnem primeru prodajalec in kupca – pritožnika) pridobijo pravico do izročitve pri notarju deponirane listine (v konkretnem primeru umika) upravičeni osebi.
V obravnavani zadevi gre za specifičen položaj, saj naj bi bil umik na sodišče vložen 10. 10. 2012, pa tedaj v spis dejansko ni prispel. Bremena dokazovanja, ali je bila neka vloga na sodišče dejansko pravno učinkovito vložena ali ne, zato (kljub sicer v izvršilnem postopku prevladujočemu razpravnemu načelu) ni mogoče naložiti strankam postopka, temveč mora navedeno raziskati sodišče samo, tudi ne glede na dokazne predloge strank.
končanje postopka osebnega stečaja - odpust obveznosti - učinkovanje odpusta obveznosti - terjatve nastale pred začetkom stečajnega postopka - ločitvena pravica - bodoče terjatve - hipoteka
Odpust obveznosti učinkuje le za terjatve, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, na vse druge terjatve, ki so nastale po začetku stečajnega postopka, pa odpust obveznosti ne vpliva in dolžniku niso odpuščene. Prav tako ostanejo vpisane tudi hipoteke na premoženju, ki v postopku stečaja ni bilo prodano.
ZPP člen 154, 158. ZNP-1 člen 101. URS člen 14, 22, 23.
ugotavljanje očetovstva - stroški nepravdnega postopka - načelo uspeha v postopku - načelo enakosti - načelo enakega varstva pravic - presoja po prostem preudarku - varstvo koristi otroka
Ker se v postopkih ugotavljanja očetovstva urejajo razmerja med (domnevnimi) starši in otroki, za odločitve o nepravdnih stroških ni temeljno pravilo uspeh v postopku iz 154. člena ZPP, ki ga kot enega od pomembnih okoliščin želi uveljaviti pritožba.
ZPP člen 108,108/5.. ZST-1 člen 11, 11/1, 12a, 12a/1.. ZUPJS člen 10, 10/2.
predlog za taksno oprostitev - zavrženje predloga za taksno oprostitev - dopolnitev predloga za taksno oprostitev - ugotavljanje materialnega položaja vlagatelja - družinski člani
Iz navedenega je mogoče sklepati, da je treba v predlogu za taksno oprostitev navesti zgolj tiste polnoletne družinske člane, ki se poleg vlagatelja upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja po ZUPJS. V to kategorijo pa toženčeva polnoletna starša, ki sta stara 64 oziroma 66 let in od katerih le mati živi na istem naslovu kot toženec (kot navedeno v pritožbi), ne spadata (toženec je star 43 let, iz podatkov spisa pa ne izhaja niti, da bi bil dolžan preživljati svoja starša, niti, da bi bila onadva dolžna preživljati njega). Zatorej toženčev predlog za taksno oprostitev ne more biti nepopoln iz razloga, ker po pozivu sodišča ni navedel podatkov o svojih družinskih članih, zlasti z ozirom na to, da ni niti poročen niti nima otrok (kot navedeno v pritožbi).
začasna odredba - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - namen regulacijske začasne odredbe - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe
Regulacijska oziroma ureditvena začasna odredba je namenjena začasni ureditvi spornega pravnega razmerja oziroma temu, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode še pred dokončno rešitvijo v sodnem postopku. Tudi za izdajo regulacijske začasne odredbe je osnovna zakonska predpostavka, da obstoji terjatev upnika do dolžnika oziroma da bo terjatev nastala, pri čemer zadošča, da upnik to izkaže s stopnjo verjetnosti. Če je navedeni pogoj izpolnjen, se nato (prav tako z dokaznim standardom verjetnosti) presoja, ali je začasna odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode. Namen regulacijskih začasnih odredb je v varstvu obstoječega stanja (in ne v zavarovanju izvršitve obveznosti dolžnika v bodočnosti, kot pri zavarovalnih začasnih odredbah), kar ob hkratnem tehtanju interesov obeh strank narekuje restriktiven oziroma omejevalen pristop pri razlagi pojmov „grozeče nasilje“ in „nenadomestljiva (težko nadomestljiva) škoda“.
OZ člen 132, 165, 168, 168/1, 174, 179, 299, 299/2, 336, 336/1, 352, 352/1.
pravična denarna odškodnina - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - zastaranje - začetek teka zastaranja - zastaranje odškodninske terjatve - odškodnina za telesne bolečine - primarni in sekundarni strah - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - zakonske zamudne obresti
Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezne primere ni z zakonom določeno kaj drugega (prvi odstavek 336. člena OZ). Za začetek teka zastaralnega roka je odločilen trenutek, ko je oškodovanec lahko zvedel za škodo in njenega povzročitelja, kar pomeni, ko ni bilo ovire, da bi prišel do teh podatkov. Pri tem samo vedenje o škodi ne pomeni, da mora oškodovanec poznati njen konkretni znesek (da mu mora biti znan obseg vse škode), ampak da mu morajo biti znane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti višino škode.
vožnja pod vplivom prepovedanih drog in njihovih presnovkov - obrazložitev - sprememba zakona
Nosilno vprašanje v navedeni zadevi je, ali je na podlagi spremenjene zakonske določbe prvega odstavka člena 106 ZPrCP že na podlagi prisotnosti presnovka (metabolita) v krvi (kot je tudi v obravnavanem primeru) mogoče zanesljivo zaključiti, da je voznik v cestnem prometu pod vplivom take snovi in da je s tem tudi zmanjšana njegova sposobnost za varno vožnjo.
Pritožnik pritožbe ni argumentirano utemeljil, saj pritožbi ni priložil kopije vložene zahteve za sodno varstvo ali potrdila pošte o oddani pošiljki, uradno pridobljeni podatki pa izkazujejo nasprotno torej, da storilec zoper citirani PN PP Celje z dne 4. 9. 2022 ni vložil pravnega sredstva.
dedovanje - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - pogodba o dosmrtnem preživljanju - spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino - prekinitev zapuščinskega postopka - preuranjena odločitev
V obravnavani zadevi je, glede na navedbe dedičev, ki jih pritožnica povzema v pritožbi, odločitev o prekinitvi postopka po presoji pritožbenega sodišča vsaj preuranjena. Tako na pravdo napoteni dediči v teku zapuščinskega postopka tega, da v zapuščinsko premoženje spada tudi premoženje, s katerim je zapustnica razpolagala s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, niso trdili in tega ne ugotavlja niti sodišče prve stopnje.
stvarna pristojnost - vodilni delavec - delovni spor - objektivni in subjektivni kriteriji
V konkretni zadevi gre (tudi glede tožbenega zahtevka, ki se nanaša na ugotovitev nezakonitosti in ničnosti sklepa poslovodstva tožene stranke z dne 7. 10. 2022) za spor med vodilnim delavcem in delodajalcem, tako da je subjektivni kriterij nedvomno podan. Prav tako pa je tudi po vsebini (objektivni kriterij) konkretni spor opredeliti za individualni delovni spor.
Razrešitev vodilnega delavca je neposredno povezana z njegovimi pravicami iz naslova pogodbe o zaposlitvi (v konkretnem primeru tako iz naslova pogodbe o zaposlitvi za določen čas trajanja mandata, kot s pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto svetovalca direktorja), zato ni nobenega dvoma, da gre za spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, za kar pa določba 5. člena ZDSS-1 določa pristojnost delovnega sodišča.
Sodišče prve stopnje je predlog za stransko intervencijo zavrnilo, ker predlagatelj stranske intervencije ni podal ustreznih trditev, s katerimi bi utemeljeval obstoj pravnega interesa, potrebnega za intervencijo. S tem soglaša tudi pritožbeno sodišče.
Stranski intervenient ni navedel, kako bi morebitna (ugodilna ali zavrnilna) sodba v tej zadevi lahko vplivala na razmerje med tožečo stranko in stranskim intervenientom.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00070202
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3. SPZ člen 92, 164. OZ člen 647.
regulacijska začasna odredba - ugovor zoper začasno odredbo - podjemna pogodba - vindikacijski zahtevek - trditveno in dokazno breme dolžnika
Zastavni upnik ima sicer v skladu skladu s 164. členom SPZ v času trajanja zastavne pravice enako pravno varstvo kot lastnik in lahko pod istimi pogoji zahteva vrnitev zastavljene stvari (vindicatio pignoris), prenehanje vznemirjanja in posestno varstvo, tudi od njenega lastnika, vendar pa bi moral dolžnik za uveljavljanje zastavne pravice, s tem pa tudi vrnitve, upnika natančno seznaniti s terjatvijo (po temelju in višini) zoper njega, saj upnik v nasprotnem primeru niti ne more v celoti in pravilno izpolniti njegove terjatve in si s tem zagotoviti vrnitve svoje stvari. Zgolj s pavšalnim zatrjevanjem svoje terjatve do upnika, dolžnik ni uspel izpodbiti upnikove terjatve na vrnitev premičnine.
odlog izvršbe - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - enaka dejanska in pravna podlaga - ponovni predlog za odlog izvršbe
Na podlagi enake dejanske podlage, kot jo je že upoštevalo v predhodnem sklepu o odlogu, zaradi pojasnjene zakonske omejenosti odloga sodišče prve stopnje ni smelo ponovno odložiti izvršbe iz posebno upravičenih razlogov (4. točka drugega odstavka 71. člena ZIZ), za kar si dolžnica neutemeljeno prizadeva v pritožbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00063572
ZPP člen 112, 112/1, 435, 435/2, 436, 436/2. ZPSPP člen 1.
najem poslovnih prostorov - odpoved najemne pogodbe za poslovni prostor - nalog za izpraznitev poslovnega prostora - naslov za vročanje - vročanje - pravilnost vročitve - ugovor zoper plačilni nalog - obrazložen ugovor
Stališče pritožbe, da ugovor ni obrazložen, ni pravilno. Toženec je namreč v ugovoru navedel, da niso podani pogoji za enostransko odpoved najemne pogodbe, ker bi morala tožnica pred sodno odpovedjo izvesti s pogodbo dogovorjeni poskus sporazumne odpovedi pogodbe. Za to dejstvo je tudi predlagal dokaze. Gre za pravno pomembno dejstvo, ki lahko povzroči zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkaže za resnično. Pritožbeno oporekanje resničnosti te trditve pa ne more napotovati na sklep, da je ugovor neučinkovit.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00063081
ZMZPP člen 63. ZIZ člen 15, 224, 226. ZPP člen 29.
mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - krajevna pristojnost - oprava izvršbe - kriptovaluta - nedenarna terjatev - stvar - izrek denarne kazni dolžniku - dolžnikov dolžnik - izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - civilnopravno razmerje z mednarodnim elementom - realna zveza med vsebino dovolitve izvršbe in državo izvršbe - krajevna pristojnost v izvršilnem postopku - dopustitev in opustitev - namen denarne kazni - storitev
Dolžnik je pravna oseba s sedežem v Veliki Britaniji, zato je sodišče prve stopnje najprej pravilno presojalo, ali je sodišče v Republiki Sloveniji sploh (mednarodno) pristojno za dovolitev in opravo izvršbe.
Po 63. členu ZMZPPP je slovensko sodišče izključno pristojno za dovolitev in opravo izvršbe, če se ta opravlja na območju Republike Slovenije.
Pravno pomembno je, ali je izpolnitev uveljavljane nedenarne obveznosti prenosa kripto sredstev z dolžnikovega računa na upnikov račun vezana na Republiko Slovenijo. Če bi bil odgovor pritrdilen, bi bila podana pristojnost slovenskega sodišča za dovolitev in opravo izvršbe za uveljavitev te nedenarne terjatve. Povedano drugače, obstajati mora neka realna zveza oziroma dejanska povezava med vsebino dovoljene izvršbe in državo dovolitve izvršbe. Ta pogoj je lahko izpolnjen tudi v primeru, ko se dolžniku nalaga opravo ali opustitev določenih ravnanj, ki so omejena na območje države izdaje, njegov obstoj pa je manj jasen, ko gre za plačilo določenega zneska. Teritorialna opredeljenost take izpolnitve je namreč težko določljiva, prav tako pa je težko določiti, s katerim denarjem bo obveznost poravnana in kje se ta nahaja. Pogoja realne zveze ukrep, katerega vsebina je plačilo, tako navadno ne izpolnjuje, razen če je mogoče pokazati, da bo to izvedeno s točno določenim premoženjem, ki se nahaja na območju države izdaje. Tako na primer slovensko sodišče ni pristojno za izdajo ukrepa zavarovanja na tujem bančnem računu, čeprav ima dolžnik bivališče v Republiki Sloveniji.
Drugače kot pri stvareh, pri katerih je poleg pripadnosti mogoče določiti tudi kraj, kjer se nahajajo, pri kriptovalutah ne vemo natančno, kje se nahajajo. Kar je bilo povedano v zvezi s težavno teritorialno opredelitvijo izpolnitve plačila določenega denarnega zneska, torej še toliko bolj velja za kriptovalute, oziroma konkretno za dolžnost prenosa določenega zneska kriptosredstev z dolžnikovega kriptoračuna na upnikov kriptoračun. Drugače kot pri bančnem računu, pri kriptovalutah niti ni neke fizične institucije z dejanskim sedežem v določeni državi, pri kateri bi imetniki imeli svoj račun. Institut kriptovalut v celoti temelji na virtualni podlagi. Glede na to tudi po presoji višjega sodišča ni mogoče identificirati zadostne dejanske oziroma realne zveze med predlagano izvršbo zaradi uveljavitve nedenarne terjatve prenosa kriptosredstev z dolžnikovega kriptoračuna na upnikov kriptoračun, in Republiko Slovenijo kot državo izvršbe.
Upoštevati je treba tudi, da je namen izvršbe z denarnimi kaznimi siliti dolžnika k izpolnitvi nenadomestne nedenarne obveznosti, v končni fazi tudi z izvršitvijo izrečenih kazni s posegom na dolžnikovo premoženje. V obravnavani zadevi pa upnik ni dokazal, da bi imel dolžnik kakršnokoli premoženje v Republiki Sloveniji, na katerega bi sodišče lahko poseglo z namenom prisilitve dolžnika k izpolnitvi nedenarne obveznosti prenosa kriptosredstev. Drugačen položaj bi bil, če bi upnik to storil, saj bi ta okoliščina lahko utemeljila mednarodno pristojnost slovenskega sodišča za izvršbo. Izrečenih denarnih kazni zaradi prisilitve dolžnika k izpolnitvi iz premoženja dolžnika v Veliki Britaniji pa slovensko sodišče nima pristojnosti izterjevati.
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju preambula 23, 24. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 4, 15.
sklep o nepristojnosti - zapuščinski postopek - dedovanje - postopek z mednarodnim elementom - mednarodna pristojnost - običajno prebivališče - stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev - sklep presenečenja
Organ, ki obravnava dedovanje, mora za določitev običajnega prebivališča oceniti vse okoliščine zapustnikovega življenja v letih pred njegovo smrtjo in ob njegovi smrti, pri čemer mora upoštevati vsa pomembna dejstva, zlasti kako dolgo in kako pogosto je bil zapustnik v zadevni državi, pod katerimi pogoji in zakaj je tam bival. Običajno prebivališče mora izkazovati posebej tesno in trdno povezavo z zadevno državo. Bistvena je ugotovitev, v kateri državi je imel dejansko središče življenjskih interesov, glede na družino in svoje družabno življenje.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC00063279
KZ-1 člen 86. ZIKS-1 člen 207, 207/4.
razporejanje obsojencev
Pri napotitvi obsojencev v zavode za prestajanje kazni je sodišče, v skladu z določbo četrtega odstavka 207. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1), vezano na Navodilo ministra za pravosodje o razporejanju in pošiljanju obsojencev na prestajanje kazni zapora v zavode za prestajanje kazni zapora (Uradni list RS, št. 60/18, 167/21).
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38, 40, 40/1. ZPP člen 249, 249/1.
pritožba zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu - višina nagrade izvedenca - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem
Pritožbeno primerjanje odmerjene izvedenine z ocenjeno vrednostjo obravnavanega zemljišča je irelevantno. Izpodbijani sklep je povsem v skladu s Pravilnikom o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, ki ne predvideva odmerjanja nagrad in stroškov izvedencem glede na vrednost spornega predmeta oziroma predmeta ocenjevanja. Ker je višina nagrade predpisana s Pravilnikom, je tudi nepotrebno in neprimerno primerjanje nagrad, ki jih za izdelavo izvedenskega mnenja zaračunavajo drugi izvedenci.