mirovanje postopka - pravni interes - pravni interes za pritožbo
Pritožbeni interes kot predpostavka za dovoljenost pritožbe mora obstajati tako ob njeni vložitvi, v pritožbenem postopku in tudi ob odločanju o pritožbi.
odškodninska odgovornost - prometna nesreča dveh motornih vozil - krivdna odgovornost - vključevanje iz neprednostne na prednostno cesto - desno pravilo
Sporno je bilo, kateri od voznikov motornih vozil je krivdno odgovoren za obravnavani škodni dogodek – nesrečo, do katere je prišlo v stičišču dveh kategoriziranih občinskih javnih cest. Zavarovanka toženke se je vključevala z javne poti na lokalno cesto, prometni znaki, ki bi z vidika prednosti opredeljevali cesti, a niso bili postavljeni. Sodišče je glede na vse okoliščine primera zavrnilo toženkine trditve, da je šlo za enakovredni cesti, pri katerih je treba upoštevati desno pravilo.
Tožnik je z vložitvijo tožbe zasledoval pravno zaščiten interes, da ima v okviru sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja izbrano osebno zdravnico, ki je ob vložitvi tožbe ni imel. Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na odločilno dejstvo, da je bila tožniku po vloženi tožbi, 15. 12. 2022 določena osebna izbrana zdravnica v Zdravstvenem zavodu A. Tožnik je priznani pravni interes v tem socialnem sporu tako izkazoval le do 15. 12. 2022. Ker si tožnik po izbiri svoje zdravnice, svojega pravnega položaja v tem sporu ne bi mogel več izboljšati, pravni interes ni podan.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00065868
ZJN-3 člen 4, 5, 95, 95/4, 95/4-a. Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 člen 127.
pogodba o sofinanciranju - sofinanciranje iz sredstev evropske kohezijske politike - finančni popravek - vračilo neupravičeno prejetih sredstev - kršitev pravil javnega naročanja - smernice COCOF - bistvena sprememba javnega naročila - spreminjanje bistvenih elementov razpisnih pogojev - neizpolnjevanje razpisnega pogoja - trditveno in dokazno breme - prevalitev trditvenega in dokaznega bremena - nadzor nad izvajanjem pogodbe - finančni vpliv kršitve na proračun Evropske skupnosti - obstoj škode - domneva - pavšalne trditve
Za vračilo neupravičeno izplačanih sredstev morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: 1. odkrite morajo biti nepravilnosti v izvedenem postopku javnega naročanja in 2. obstajati mora dejanski ali možni finančni učinek na splošni proračun Evropske unije. Če eden od obeh pogojev ni izpolnjen, zahtevek ni utemeljen. Trditveno in dokazno breme o obstoju nepravilnosti je na toženi stranki. Možnost nastanka škode za proračunska sredstva ob odkriti nepravilnosti v postopku javnega naročanja pa se domneva.
Sprememba razdelitve deležev posla predstavlja bistveni element, saj uvaja pogoje, ki bi, če bi bili del prvotnega postopka javnega razpisa, omogočali udeležbo drugim ponudnikom. Če bi namreč tovrstna sprememba deležev izvedbe del nastopila že ob oddaji ponudbe, konzorcij ponudbe sploh ne bi mogel oddati, saj ne bi izpolnjeval pogojev iz razpisne dokumentacije. Na ta način so tako pri izvedbi javnega naročila nastale okoliščine, ki pomenijo diskriminacijo ostalih potencialnih ponudnikov, saj so nastali pogoji, ki bi, če bi bili del prvotnega postopka javnega naročila, omogočali udeležbo drugim ponudnikom.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 8,25.. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah preambula 19.. ZPP-UPB3 člen 17, 17/2.
(ne)pristojnost slovenskih sodišč - dogovor o pristojnosti - odškodninska odgovornost
Za zahtevek nerelevantne navedbe v tožbi po prepričanju pritožbenega sodišča ne morejo vplivati na odločitev o prisojnosti. V nasprotnem primeru bi nastal položaj, ko bi se stranka z že na prvi pogled nesklepčnimi navedbami izognila dogovoru o pristojnosti, ki jo zavezuje. Takemu ravnanju pa ni mogoče nuditi sodnega varstva.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00066425
KZ-1 člen 323, 323/1, 323/2. ZPrCP člen 45, 45/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1, 391.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - kršitev cestnoprometnih predpisov - kršitev dolžnostnega ravnanja - trčenja motornega vozila in kolesa - voznik avtobusa - poklicni voznik - hitrost vožnje - kolesar - prehod za pešce - blanketna norma - dopolnilna norma - pretrganje vzročne zveze - načelo defenzivne vožnje - prispevek oškodovanca k nastanku prometne nesreče
Drugi odstavek 45. člena ZPrCP, ki v obravnavani zadevi predstavlja blanketno normo, med drugim določa, da mora voznik, ki se približuje prehodu za pešce, prehodu za kolesarje ali drugi prometni površini, voziti posebno previdno, voziti pa sme s takšno hitrostjo, da lahko vozilo ustavi, če bi z vožnjo preko prehoda ogrožal pešce in kolesarje. Ravno to pa je predmet očitka obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, medtem ko je protipredpisno ravnanje oškodovanke stvar dejanske presoje, in sicer morebitnega pretrganja vzročne zveze.
kontradiktornost - pravica stranke do izjave - vročitev odgovora na ugovor dolžniku
V odgovoru na ugovor podane nove navedbe je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu presojalo in nanje tudi oprlo svojo odločitev. Ker sodišče prve stopnje odgovora na ugovor dolžnici ni vročilo še pred izdajo izpodbijanega sklepa, o ugovoru dolžnice pa je določilo tudi na podlagi navedb upnika v odgovoru na ugovor, je bila dolžnici na ta način odvzeta možnost, da se izjavi o pravno odločilnih dejstvih, kar dolžnica utemeljeno pritožbeno izpostavlja.
procesni sklep - dopolnitev izvedenskega mnenja - določitev stikov med staršem in otrokom - največja korist otroka
Ker je izvedenka ugotovila, da imata oba starša zelo podobne starševske kapacitete, se nakazuje možnost zaupanja otroka v varstvo in vzgojo obema. Izvedenka naj zato poda strokovno oceno predloga pritožnika glede režima stikov oz. preživljanja časa z B. B. ter svoj predlog o tem, kako naj se (verjetno postopno) povečuje obseg stikov med B. B. in očetom, kdaj bi bilo glede na primarno navezanost B. B. na mamo, ki je pogojena s starostjo B. B., v njeno največjo korist, da se preživljanje časa z vsakim od staršev (bolj) uravnoteži ter kakšen naj bo dolgoročni način preživljanja časa B. B. z vsakim od staršev.
Sodišče prve stopnje je odmerilo stroške izvršitelja za opravljena dejanja izvršbe. Pravilno je zaključilo, da so bili stroški izvršitelja za opravljena dejanja v obračunu izvršitelja potrebni za izvršbo in jih je pravilno naložilo v plačilo dolžniku.
hišna preiskava - obrazložena pisna odredba - utemeljeni razlogi za sum - sorazmernost - nujnost - predlog za izločitev dokazov
Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da se je sodišče prve stopnje pri presojanju ustrezne obrazloženosti odredbe, s katero je bila odrejena hišna preiskava, oprlo na odločbo Ustavnega sodišča Up-1006/13 z dne 9. 6. 2016, pri čemer v konkretni zadevi ne gre za enak oziroma podoben primer. Ne gre za vsebinsko prazno obrazložitev odredbe za hišno preiskavo, kar bi bilo v nasprotju s prvim odstavkom 215. člena ZKP in bi tudi predstavljalo kršitev 22. člena Ustave, temveč gre za obrazložitev, ko je okrajni sodnik v celoti sprejel povzete razloge, ki jih je vsebovala že obrazložitev predloga Policijske postaje Gornja Radgona.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00066205
KZ-1 člen 134.a, 134.a/1, 135, 135/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372-5, 391.
zalezovanje - grožnja - dejansko stanje - dokazna ocena izpovedbe prič - resna grožnja
Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča namreč vsebina inkriminiranih SMS sporočil ("razbil bom ti vse zobe če ne boš dala vsak cent" in "eno so v MB posilili, pazi kje hodiš"), ki jih je obdolženec poslal oškodovanki, nedvomno predstavlja resni grožnji. Zgolj zagovornikovo (zmotno) prepričanje, da ravnanje obdolženca pri oškodovanki ni povzročilo resnega strahu, pa teh pravilnih razlogov ne more omajati. Nenazadnje subjektivni učinek grožnje na oškodovanca med zakonskimi znaki grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1 sploh ni omenjen, kot si to zmotno razlaga zagovornik.
ZPP člen 158, 158/1. ZDavP-2 člen 148. ZGD-1 člen 8, 263.
odškodninska odgovornost poslovodje - plačilo davka - umik tožbe - sklep o ustavitvi postopka - izpodbijanje odločitve o stroških postopka
Med pravdnima strankama pa ni sporno, da je davčni dolg družbe A., d. o. o. poplačala družba B., d. o. o. kot njen porok. Kot solidarni dolžnik je torej izpolnila obveznost družbe A., d. o. o. in ne vtoževane odškodninske obveznosti tožene stranke. Do izpolnitve odškodninskega zahtevka zoper toženo stranko ni prišlo. Zato ni pogojev za uporabo izjeme od splošne določbe prvega odstavka 158. člena ZPP, po kateri mora stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti stroške postopka in ki jo je kot izjemo od splošnega pravila o povračilu stroškov postopka treba presojati restriktivno.
posel rednega upravljanja - izvedba dokazov - pravica stranke do izjave
Sodišče prve stopnje je, opirajoč se na pravilno materialno podlago iz 67. člena SPZ, ob presoji, da izvedeni gradbeni posegi v zunanjosti hiše presegajo redno upravljanje nepremičnine, in ne predstavljajo poslov rednega upravljanja, kar je edino pravno pomembna razlika v obravnavanem primeru, pravilno štelo, da ugotavljanje nujnosti poslov, ki predstavljajo posle rednega upravljanja, in ki jih je sicer zatrjevala tožena stranka, ni pravno pomembno.
osebno zavarovanje - nezgodno zavarovanje - nejasna določila v posebnih primerih
Nezgodno osebno zavarovanje je pogodbeno zavarovanje. Njegov predmet je telesna integriteta zavarovanca. Če je posledica posega v zavarovančevo telesno integriteto invalidnost, je zavarovalnica dolžna zavarovancu plačati invalidnino. Obveznost zavarovalnice iz naslova nezgodnega zavarovanja za invalidnost je podana le v primeru, če so v tabeli za določanje trajne invalidnosti opredeljene poškodbe pustile trajne posledice oz. je zaradi njih podana trajna invalidnost.
ZPP člen 8, 213, 339, 339/2, 339/2-14,. ZPIZ-2G člen 121. ZPIZ-1 člen 397.
nadomestilo plače za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev - odškodnina zaradi ravnanj pooblaščene uradne osebe pri vodenju in odločanju v upravnem postopku - neizvedba dokazov
Sodišče je pravilno ugotovilo, da ni utemeljen tožnikov zahtevek za prekvalifikacijo nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno delo v delno invalidsko pokojnino. Upoštevajoč ustavno odločitev obstoji le podlaga, da tožnik ohrani pravico do starega nadomestila v nespremenjeni višini in se mu zagotovi le nadaljnje izplačevanje tega zneska. Določilo 121. člena ZPIZ-2G pa ne daje podlage za priznanje nove pravice nadomestila z ohranitvijo ugodnejše višine v znesku, kot to zahteva tožnik.
Napake v postopku pri presoji dokazov in pri uporabi materialnega prava, ki so odpravljive v postopku s pravnimi sredstvi, same zase ne pomenijo protipravnega ravnanja, še toliko bolj, če so v postopku s pravnimi sredstvi odpravljene. Sodišče je pravilno izpostavilo, da v tožnikovi zadevi ni šlo za ravnanje organa z namenom škodovanja tožniku. Nepravilna in v sodnem postopku spremenjena odločitev o ustavitvi izplačevanja nadomestila, pa sama po sebi še ne pomeni protipravnega ravnanja po kriterijih civilnega delikta.
pravočasnost vloge - osebno vročanje odločbe - vročanje pisanj pooblaščencu
Sodišče naslova stranke ne ugotavlja po uradni dolžnosti. Sodno pisanje se vroča na naslov, ki ga v prvi vlogi navede tožeča stranka. Če je vročitev na tem naslovu uspešno opravljena, pa je od tedaj dalje obveznost stranke, da vsako spremembo svojega naslova nemudoma sporoči sodišču (prvi odstavek 145. člena ZPP).
Pooblaščenka je sodno pisanje, ki je vsebovalo dopolnitev tožbe tožeče stranke in poziv na odgovor v roku 8 dni na podlagi pooblastila prevzela, pri čemer se je ob njegovem prevzemu identificirala z osebnim dokumentom in pooblastilom. Razlogi za vložitev prepozne vloge so zato na strani toženca, saj ni preklical pooblastila za prevzem pošiljk, sodišča pa tudi ni takoj, kot to zahteva prvi odstavek 145. člena ZPP, obvestil o spremembi naslova.
pogoji za prekinitev pravdnega postopka - reševanje predhodnega vprašanja - zakoniti zastopnik pravne osebe
Na strani tožeče stranke nastopajo trije tožniki in v primeru zavrženja tožbe drugotožnika, bo še vedno obravnavana tožba prvotožnika in tretjetožnika.
ZPIZ-2 člen 16, 116, 116/1, 194. OZ člen 190. ZUP člen 7. URS člen 154, 154/1.
vračilo preplačila - starostna pokojnina - neupravičena obogatitev - ignorantia iuris nocet - načelo pomoči prava neuki stranki
Tožnica se zoper odločbo, s katero je bilo ugotovljeno, da ima lastnost zavarovanca kot družbenik in poslovodna oseba gospodarske družbe za polni delovni čas 40 ur tedensko na podlagi 16. člena ZPIZ-2, ni pritožila. Ker gre za nesporna dejstva, ki so v tem sporu pravotvorna, je pravilen zaključek sodišča, da je tožnica, zaradi lastnosti zavarovanke po 16. členu ZPIZ-2, sporni znesek dolžna vrniti tožencu.
Četudi tožnica neupravičene obogatitve ni zakrivila s svojim krivdnim ravnanjem, je upoštevajoč določbi 190. člena OZ in 194. člena ZPIZ-2 prejeti znesek dolžna vrniti.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-4. SZ-1 člen 98. ZPP člen 365, 365/2.
izvršba - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovor zoper sklep o izvršbi - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - izvršljivost odločbe - sočasnost izpolnitve - povrnitev vlaganj v nepremičnino - izselitev iz nepremičnine - najemna pogodba - povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino - izvršljivost izvršilnega naslova - razlogi za ugovor
V obravnavani zadevi je odločilno, da je bila sodba v času izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe dne 27. 10. 2022 tudi po pravilno ugotovljeni izvršljivosti (20. 10. 2022 namesto 4. 10. 2022) že izvršljiva.
S sodbo (ki predstavlja izvršilni naslov v tem postopku) je bilo dolžnikoma naložena (le) izselitev iz sporne nepremičnine in njena vrnitev v posest upnici v roku 15 dni, dolžnika niti nista zatrjevala, da je sočasnost izpolnitve (povrnitve njunih vlaganj v nepremičnino) določena v sodbi.