sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila
Sodišče prve stopnje je upoštevaje okoliščine oziroma kriterije tožnici utemeljeno prisodilo znesek v višini deset plač, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00072172
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 442, 442/1.
kaznivo dejanje goljufije - pogoji za sojenje v nenavzočnosti - neopravičen izostanek z naroka - predložitev zdravniškega potrdila
Pritožniki tudi nimajo prav, da je bila obdolženčeva navzočnost na glavni obravnavi nujna, da bi se soočil s pričo B. B., ki dotlej v postopku še ni bila zaslišana. Dejstvo, ki izhaja iz izpovedbe te priče, da je oškodovanec obdolžencu izročil 18.000,00 EUR, je bilo namreč že razjasnjeno v pravdi s sodbo Okrožnega sodišča v Celju P 399/2019 z dne 20. 12. 2019, ki je postala pravnomočna dne 7. 2. 2020, in med strankami ni sporno. Po presoji pritožbenega sodišča so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni zakonski pogoji iz prvega odstavka 442. člena ZKP, zato je bila odločitev sodišča prve stopnje, da se glavna obravnava dne 22. 9. 2021 opravi v obdolženčevi nenavzočnosti, pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00067017
ZSSloV člen 59, 59/3. ZSPJS člen 22e. ZPP člen 2, 2/1, 180, 180/3, 339, 339/1.
dodatek za povečan obseg dela - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - trditvena podlaga tožbenega zahtevka - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - sprememba izpodbijane sodbe
Tožničina trditvena podlaga ne obsega dejstev, pomembnih za odločitev o tem, ali ji za sporno obdobje pripada dodatek iz 22.e člena ZSPJS, tj. kakšni so bili pričakovani rezultati njenega dela v navedenih dveh mesecih, ali jih je presegala ter ali je bilo na ta način mogoče zagotoviti racionalnejše izvajanje nalog tožene stranke. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje s svojo odločitvijo kršilo določbo prvega odstavka 2. člena ZPP, saj ni odločalo v mejah postavljenega zahtevka. Drži sicer, da sodišče ni vezano na zatrjevano pravno podlago tožbenega zahtevka (tretji odstavek 180. člena ZPP), vendar pa je dolžno pri svojem odločanju preizkusiti le pravne podlage, iz katerih bi lahko glede na podano dejansko podlago izhajala zatrjevana posledica.
nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - učinkovitost sodnega varstva - nižji dokazni standard - spolno nasilje - psihično nasilje - nasilje nad zakoncem - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - denarna kazen - preventivni ukrepi - odločanje o stroških po prostem preudarku
Cilj in težnja ZPND je, da v koordiniranem delovanju različnih organov in organizacij, z dopolnjevanjem že obstoječih ukrepov za zaščito žrtev, ki jim jo zagotavljajo drugi predpisi, zagotavlja varovanje dobrin, ki so ustavnega pomena, in sicer dostojanstvo človeka ter nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti. Gre torej za komplementaren postopek ostalim uvedenim postopkom, s samostojno pravno podlago, zato izrek ukrepov ni vezan na morebitno kršitev predhodno izdanih ukrepov s strani drugih organov.
Prav zaradi zagotavljanja učinkovitosti varstva je dokazni standard nižji in zadostuje že, da so dejstva, na katerih temelji odločitev sodišča, izkazana z verjetnostjo. Ker morajo sodišča postopati hitro, v teh postopkih ni mesta za obširen dokazni postopek, temveč mora sodišče oceniti, ali je predlagatelj žrtev takšnega nasilja v družini, da je poseg države s prisilnimi ukrepi v zasebnost in osebnostne pravice posameznika utemeljen. Izvesti mora torej tako obsežen dokazni postopek, da s stopnjo verjetnosti zazna razmerja med udeleženci ter ugotovi morebiten obstoj nasilja. Pri tem že obstoj ene od oblik nasilja, kot jih opredeljuje 3. člen ZPND, omogoča izrek ukrepov, tudi če ostale zatrjevane oblike niso izkazane s stopnjo verjetnosti.
Po določilu 19. člena ZPND sodišče povzročitelju nasilja lahko izreče ukrepe ne glede na obstoj fizičnega nasilja tudi kadar je protipravno posegel v dostojanstvo ali druge osebnostne pravice žrtve.
Vztrajanje pri spolnih odnosih, kljub zavedanju, da jih šibkejši partner odklanja, ob zaklepanju vrat in postavljanju pogojev, če zahtevi ne bo ugodeno, nedvomno predstavlja protipraven poseg v dostojanstvo žrtve in njeno razvrednotenje. Hkrati kaže tudi na psihično prisilo, podreditev ter neupoštevanje posameznikove svobodne volje, da sam odloča o spolnem življenju, kar ustreza pojmu nasilja v družini, kot ga opredeljuje 3. člen ZPND in že zadošča za izrek ukrepov.
Namen denarne kazni je v učinkovitosti ukrepov in varstvu žrtve pred nasiljem, zato ni vezana na premoženjsko stanje udeležencev. Pritožbeno sodišče izrečeno denarno kazen v višini 1.000 EUR ocenjuje kot ustrezno ne glede na pavšalne pritožbene navedbe o težkem gmotnem stanju pritožnika, saj ta opravlja delo samostojnega podjetnika v gradbeništvu in prevozih, kjer ima zadostne možnosti zaslužka.
zvišanje preživnine - spremenjene potrebe preživninskega upravičenca - spremenjene zmožnosti zavezanca - razporeditev preživninskega bremena - varstvo koristi otroka - nevezanost sodišča na postavljene zahtevke - dovoljene pritožbene novote
Pritožba utemeljeno izpostavlja, da bi moralo prvo sodišče porazdeliti breme preživljanja v drugačnem razmerju. Prvo sodišče glede višine zahtevka ni bilo vezano na predlog predlagateljice.
poseben sklep o stroških - priznani stroški postopka - odvetniška tarifa - načelo potrebnosti
Tožeča stranka utemeljeno navaja, da bi ji sodišče prve stopnje za vse štiri v pritožbi naštete vloge moralo priznati nagrado po 3. točki tar. št. 19 OT v višini 350 točk namesto zgolj 50 točk po 4. točki tar. št. 19 OT.
Odvetniška tarifa (2015) člen 10, 10/4. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 9, 9/4, 20, 20/1. ZUJF člen 168, 168/2.
sklep o stroških postopka - kilometrina - potni stroški - stroški zaradi ravnanja sodišča - službena pot
Pravilna je tudi odmera potnih stroškov tožnice, ki ima podlago v Pravilniku o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku. Ta v četrtem odstavku 9. člena določa, da se povrnitev stroškov za prevožene kilometre obračunava v skladu z zadnjimi uradno objavljenimi zneski povračil, nadomestil in drugih prejemkov za zaposlene v državni upravi. Po drugem odstavku 168. člena ZUJF se zaposlenemu prizna kilometrina v višini 8 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00066595
SPZ člen 226, 226/1, 240, 241. OZ člen 101, 101/2, 111, 125, 190, 190/3, 329, 329/1, 332, 333. ZIZ člen 238, 238/3. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-5. ZPP člen 2, 350, 350/3, 357.
sočasnost izpolnitve pogodbe - odpoved pogodbe - prenehanje služnosti - izdaja zemljiškoknjižnega dovolila - načelo relativnosti obligacijskih razmerij - avtonomija pogodbenih strank - dolžnost vrnitve prejetega - meje postavljenega tožbenega zahtevka - prekoračitev tožbenega zahtevka - vknjižba pravice v zemljiški knjigi
Obseg in vsebino vknjižene neprave stvarne služnosti določa pravni posel, ki je (bil) podlaga za nastanek služnosti in ki učinkuje v razmerju do tretjih, kasnejših lastnikov obremenjene (služeče) nepremičnine. Pogodba o ustanovitvi neprave stvarne služnosti se tako razteza na vsakokratne lastnike služeče nepremičnine, vključno s tožnico. Zato posledic, ki izhajajo iz služnostne pogodbe, ni mogoče utemeljevati zgolj na podlagi načela relativnosti pogodbenih razmerij v smislu 125. člena OZ.
Materialnopravno pravilen je po oceni sodišča druge stopnje tudi zaključek sodišča prve stopnje, da določilo 14. člena Pogodbe, ki vsaki stranki pogodbe daje pravico, da z odpovednim rokom enega leta odpove pogodbo, ne nasprotuje določilu 241. člena SPZ. Kljub temu, da zakon ne predvideva možnosti odpovedi pogodbe s strani služnostnega zavezanca kot načina prenehanja osebne stvarne služnosti, takšna odpoved ni v nasprotju s prisilnimi predpisi in zato tudi ne izven avtonomije pogodbenih strank, da stranki druga drugi omogočita prenehanje pogodbe in s tem prenehanje pogodbeno ustanovljene neprave stvarne služnosti.
V materialnem pravu ni ovire, da sodišče tožbenemu zahtevku po nadomestitvi z.k. dovolila ne bi ugodilo, četudi je zahtevku za izdajo zemljiškoknjižnega izbrisnega dovolila ugodilo ob sočasni izpolnitvi obveznosti tožnice (drugi odstavek 101. člena OZ).
ZVEtL-1 člen 48, 48/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 394, 394-10.
zavrženje predloga za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - nov dokaz - izvedensko mnenje iz drugega sodnega postopka - uporaba izvedenskega mnenja iz drugega sodnega postopka - pripadajoče zemljišče k stavbi - prijava udeležbe v nepravdnem postopku - zavrženje prijave - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - nedovoljena pritožba - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo
Za izpolnitev pogoja iz 10. točke 394. člena ZPP je pomembno, da se nov dokaz nanaša na dejstvo, ki je obstajalo pred izdajo prvostopenjske sodbe. Ker se pravnomočnost sodbe lahko razteza le na dejstva, na pa tudi na dokaze, je prestrogo stališče, da tudi za nove dokaze velja, da morajo v času glavne pravde že obstajati, le da stranka zanje ni vedela ali jih ni mogla uporabiti.
Izvedenskega mnenja samega po sebi ni mogoče uporabiti kot dokaz v drugem sodnem postopku, prav tako ponovitev dokaza z istim ali novim izvedencem, za reševanje vprašanja, ki se je na enak način enkrat že reševalo, praviloma ne pomeni novega dokaza. Lahko pa bi se štelo, da gre za nov dokaz, če bo spremenjena dokazna tema ali če bo samo dokazno (znanstveno) sredstvo bistveno drugačno oz. novo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00066610
KZ-1 člen 123, 123/1. URS člen 22, 29. ZKP člen 250, 250/1, 254.
postavitev drugega izvedenca - nestrinjanje z odločitvijo sodišča - kaznivo dejanje hude telesne poškodbe
Vztrajanje na postavitvi drugega izvedenca za ugotovitev dejstev, ki jih je ugotovil že izvedenec, izhajajoč pri tem iz drugačne dokazne ocene izvedenskega mnenja, pa po svoji vsebini pomeni le nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem, kar samo po sebi ne more biti razlog za postavitev novega izvedenca. Prav tako obramba ni konkretizirala, kako bi izvedba dokaza z novim izvedencem lahko ovrgla metodologijo in zaključke postavljenega izvedenca, medtem ko so njegovi dodatni odgovori sodišče prve stopnje prepričali o tem, da je mnenje izvedenca popolno, jasno in strokovno prepričljivo.
ZDavP-2 člen 267. ZDoh-2 člen 109, 111, 114, 117. OZ člen 364.
plačilo razlike v plači - napotitev na delo v tujini - plačilo dohodnine - plačilo razlike - davčna olajšava - pripoznava dolga
S Sporazumom se je toženka zavezala plačati morebitno razliko v dohodnini v Sloveniji za izplačane dohodke v E., ki se nanašajo na obdobje tožnikove napotitve. Toženka je plačilo te razlike v dohodnini izvršila s plačilom 99.917,72 EUR, ki je predstavljalo plačilo razlike davka po odmernih odločbah FURS za leti 2015 in 2016, torej za leti, ki se nanašata na obdobje tožnikove napotitve v tujino. Tožnik v letu 2017 s strani E. ni prejel izplačil dohodkov, ki bi se nanašala na obdobje napotitve v tujino, zato razlika davka v višini 19.951,27 EUR po informativnem izračunu dohodnine za leto 2017 ne predstavlja razlike v dohodnini v Sloveniji za izplačane dohodke v E. in zato tudi ne obveznosti toženke iz citiranega določila Sporazuma.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00067026
ZDR-1 člen 45, 45/1, 179, 179/1. OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1, 179, 179/1. ZVZD-1 člen 5, 12, 12/2, 52.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
V konkretnem primeru, ko je tožnik delo opravljal na utečen (nevaren) način, ki ga je toženka (več let) dopuščala (in ni zagotovila drugačnega varnega načina opravljanja dela), upoštevanje skrbi delavca za lastno varnost ne privede do odločitve, za katero se zavzema v pritožbi, da bi se štelo, da je tožnik prispeval k nastanku škode.
stiki otroka s sorodniki - predlog za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - trditveno in dokazno breme predlagatelja - nekonkretizirane navedbe - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Že predlagateljeve trditve ne izpolnjujejo zakonsko zahtevanega pogoja za izdajo začasne odredbe – verjetne izkazanosti, da so otroci zaradi odsotnosti stikov s predlagateljem ogroženi. Predlagatelj je v vsebinsko kratkem predlogu le posplošeno navedel, da daljše časovno obdobje brez stikov pomeni krhanje in slabitev odnosa, ki so ga vzpostavili, kar je za otroke izjemno ogrožujoče. Ogroženosti otrok pa ni podrobneje pojasnil.
ZPP člen 326, 326/1, 326/2, 327, 327/3, 339, 339/2, 339/2-12.
dopolnilna sodba - res iudicata - pravnomočna odločitev
O zahtevku, o katerem je odločilo sodišče prve stopnje z izpodbijano dopolnilno sodbo, za ugotovitev, da tožnici delovno razmerje pri toženki ni prenehalo 23. 1. 2019 na podlagi nezakonite redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 21. 12. 2018, še ni bilo pravnomočno odločeno. Pravnomočno je bilo odločeno le o zahtevku, da je delovno razmerje tožnice pri toženki trajalo do vključno 23. 1. 2019; zavržena je bila tožba z zahtevkom za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 21. 12. 2018, ki ni isti zahtevek kot zahtevek za ugotovitev, da tožnici delovno razmerje pri toženki dne 23. 1. 2019 na podlagi te nezakonite odpovedi ni prenehalo.
prisilno pridržanje na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici - zastopnik - sprejem na zdravljenje brez privolitve
Sodišče druge stopnje v tej zvezi še dodaja, da pritožba tudi napačno razlaga pojem zastopnika v smislu 62. člena ZDZdr. Navedena določba res predvideva, da je v postopkih, kot je predmetni (t.j. v postopkih za sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih) treba zaslišati nasprotnega udeleženca v prisotnosti odvetnika, izvedenca in zastopnika. Vendar s pojmom zastopnik v smislu 62. člena ZDZdr ni mišljen njegov zakoniti zastopnik, temveč zastopnik v smislu določb ZDZdr. Le-ta v 18. točki 2. člena opredeljuje zastopnika kot posameznika, ki kot zastopnik pravic oseb na področju duševnega zdravja varuje pravice, interese in koristi osebe. V skladu s 23. členom ZDZdr ima pridržana oseba v postopkih obravnave v oddelku pod posebnim nadzorom, v varovanem oddelku in v nadzorovani obravnavi pravico do zastopnika. Kot izhaja iz 26. člena ZDZdr, zastopnika imenuje in razrešuje minister, pristojen za socialno varstvo, to ministrstvo pa tudi vodi seznam zastopnikov. Le-ti morajo biti posebej kvalificirani. V postopkih, kot je obravnavani, ob sprejemu na oddelek pod posebnim nadzorom osebo pregleda sprejemni zdravnik in izpolni obrazec, ki vsebuje med drugim tudi osebno ime zastopnika, če je ta že izbran in naziv psihiatrične bolnišnice na območju katere deluje (58. člen ZDZdr). Pregled spisa pokaže, da je v predmetni zadevi sprejemni zdravnik dne 5. 4. 2023 navedeni obrazec izpolnil (l. št. 1. do 3 sodnega spisa) in da iz podatkov obrazca izhaja, da nasprotni udeleženec zastopnika ob sprejemu 5. 4. 2023 ni niti imel niti ga (po prejemu zloženke) ni izbral. Ker nasprotni udeleženec zastopnika v smislu 24. člena ZDZdr ni izbral, le-ta tudi ni mogel biti navzoč na naroku 6. 4. 2023, na katerem je bil nasprotni udeleženec zaslišan. To pomeni, da ni podana kršitev 62. člena ZDZdr niti kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZIZ dolžnikovega ravnanja časovno ne opredeljuje, določa pa sedanjost izvršbe, kar bi posledično pomenilo, da mora dolžnik ogrožujoče ravnati v sedanjosti ali preteklosti. Bistveno je, da predlagatelj dokaže dolžnikovo ravnanje, ki bo ogrozilo izvršbo, ni pa pomembno ali bo do tega prišlo v času vložitve predloga oziroma prej ali šele v prihodnje, toda pred izvršbo. Predlagatelj pri dokazovanju ovirane izvršbe ni omejen le na sedanjost. ZIZ je pogoj subjektivne nevarnosti za uveljavitev denarne terjatve razširil (predvsem s tem, da je mogoče upoštevanje dolžnikovih preteklih in zdajšnjih ogrožujočih ravnanj) ter predlagatelju olajšal pot do začasne odredbe, pri predlaganju katere ga tako ali tako ovira dokazovanje dejstev iz dolžnikove sfere.
odškodninska odgovornost - prometna nesreča dveh motornih vozil - krivdna odgovornost - vključevanje iz neprednostne na prednostno cesto - desno pravilo
Sporno je bilo, kateri od voznikov motornih vozil je krivdno odgovoren za obravnavani škodni dogodek – nesrečo, do katere je prišlo v stičišču dveh kategoriziranih občinskih javnih cest. Zavarovanka toženke se je vključevala z javne poti na lokalno cesto, prometni znaki, ki bi z vidika prednosti opredeljevali cesti, a niso bili postavljeni. Sodišče je glede na vse okoliščine primera zavrnilo toženkine trditve, da je šlo za enakovredni cesti, pri katerih je treba upoštevati desno pravilo.
zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - ukrep prepovedi približevanja - nasilje v družini - ogroženost otroka - otrokovi stiki - hiter postopek - dokazni standard verjetnosti - vloga centra za socialno delo - varstvo otrokovih pravic
Upniku je bila zaradi nasilja izrečena prepoved približevanja dolžnici in njunemu sinu (ter sinu dolžnice). Res je sicer, da nasilje, ki se očita upniku, v sodnem postopku (še) ni dokazano; sklep, s katerim mu je sodišče prve stopnje po ZPND izreklo prepoved približevanja, je višje sodišče zaradi več procesnih kršitev razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, pravnomočne kazenske sodbe zoper upnika zaradi nasilja nad dolžnico ni. In prav ima pritožnik, da CSD ni pristojno za vodenje postopkov oziroma ugotavljanje dejanskega stanja v zvezi z nasiljem v družini. Vendar pa tudi ta postopek ni namenjen ugotavljanju, kaj točno se je dogajalo med staršema. Pomembno je le, ali je otrok ogrožen v smislu 157. člena DZ. Ker gre za hiter postopek, v katerem se odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti in ker nasprotnih dokazov ni, niti ne indicev, ki bi sodišču narekovali pridobivanje dokazov po uradni dolžnosti, je ravnalo pravilno, ko je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo.
preizkus terjatev in ločitvenih pravic - ugovor o prerekanju terjatve - ločitvena pravica - pogodba o odstopu terjatev v zavarovanje - odstop bodočih terjatev v zavarovanje - globalna cesija - določenost terjatve - določljivost terjatev - določno in konkretno opredeljen tožbeni zahtevek - ločitvena pravica, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo - ločitvena pravica nastala na podlagi izvršilnega naslova - napotitev na pravdo o obstoju prerekane terjatve - izvršilni naslov - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neprava stvarna služnost - obstoj predmeta zastave - pravni interes za pritožbo - dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev
Premoženje, ki je predmet ločitvene pravice, mora biti v prijavi terjatve določno opredeljeno.
Notarski zapis pogodb o odstopu terjatev v zavarovanje, na katere so se sklicevali upniki v prijavah terjatev in ločitvenih pravic, nimajo moči neposredno izvršljivih listin, zato ne predstavljajo izvršilnega naslova.
V zakonu ni podlage za stališče, da kvaliteta pravnomočnega in izvršljivega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni enaka drugim listinam, ki jim zakon priznava lastnost izvršilnega naslova.
pogoji za prekinitev pravdnega postopka - reševanje predhodnega vprašanja - zakoniti zastopnik pravne osebe
Na strani tožeče stranke nastopajo trije tožniki in v primeru zavrženja tožbe drugotožnika, bo še vedno obravnavana tožba prvotožnika in tretjetožnika.