URS člen 23. ZIZ člen 15, 55, 55/1, 55/1-9, 71, 71/1, 71/2, 71/2-1, 71/2-4,74, 74/6,178. ZPP člen 7, 212.
izvršba na nepremičnino - dom dolžnika - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - pogoji za odlog izvršbe - očitno nesorazmerje med denarno terjatvijo in vrednostjo nepremičnine - ugovor dolžnika - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - pravnomočna odločitev o ugovoru - trditveno in dokazno breme - varstvo mladoletnih otrok - ugotovljena vrednost nepremičnine - pravica do sodnega varstva
V konkretnem primeru ni izpolnjen zakonski pogoj očitne nesorazmernosti med višino terjatve in vrednostjo nepremičnine oziroma dolžnikovega solastnega deleža do 1/2 na njej. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je terjatev, na dan izdaje izpodbijanega sklepa znašala skupaj 37.944,25 EUR, vrednost nepremičnine št. 1 pa po GURS znaša skupaj 186.099,00 EUR, pri čemer je predmet izvršbe le polovični delež dolžnika na njej. O tem, da bi bila navedena višina terjatve očitno nesorazmerna, glede na vrednost dolžnikovega solastnega deleža na nepremičnini, tudi po presoji višjega sodišča ni mogoče govoriti. Obstoj očitnega nesorazmerja je po določbi 1. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ ena od v zakonu izrecno določenih predpostavk.
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje samo presojalo in določalo vrednost nepremičnine ter razmerje med vrednostjo nepremičnine in višino dolga, čeprav sodišče za tako analizo in določitev vrednosti nepremičnine nima ustreznega znanja. Določilo 1. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ namreč od sodišča terja primerjanje višine izterjevane terjatve ter vrednosti nepremičnine, pri čemer v obravnavani zadevi vrednost nepremičnine s sklepom še ni bila ugotovljena (prim. 178. člen ZIZ), zato se je sodišče prve stopnje lahko oprlo le na podatke GURS, saj drugih podatkov o vrednosti dolžnik niti ni ponudil.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da dolžnik ni izkazal niti kakšnih drugih posebno upravičenih razlogov za odlog izvršbe po 4. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ. Odlog izvršbe po tej določbi je predviden zlasti za primere, ko so na strani dolžnika podane kakšne posebej težke, izjemne okoliščine, zlasti zdravstvene in socialne narave, zaradi katerih bi takojšnja izvršba predstavljala prekomeren in s tem nedopusten poseg v dolžnikov položaj. Ker pa je odlog na navedeni podlagi možen najdlje za tri mesece, mora iti obenem za okoliščine kratkotrajne narave, ki so odpravljive v navedenem času. Kot pravilno izhaja že iz izpodbijanega sklepa, iz dolžnikovih navedb v predlogu za odlog izvršbe ne izhaja, da bi šlo v konkretnem primeru za tak položaj. Prodaja nepremičnine, ki je edini dom dolžnika in njegove družine, tudi dveh mladoletnih otrok, bi bil vsekakor zelo hud poseg v njihov položaj, o tem ni dvoma. Vendar pa, po drugi strani, po veljavni izvršilno pravni ureditvi, izvršba na nepremičnino, pa čeprav je dom, ni že vnaprej izključena. Zaradi varstva dolžnika sicer ZIZ v takem primeru predvideva dodatne možnosti odloga, tudi mimo pogojev po prvem odstavku 71. člena ZIZ, a od dolžnika terja, da izkaže obstoj posebno upravičenih razlogov po drugem odstavku istega člena.
kaznivo dejanje umora - poskus kaznivega dejanja umora - silobran - umor na zahrbten način - koristoljubnost
Obtoženec je bil v predmetnem kazenskem postopku obtožen in z izpodbijano sodbo spoznan za krivega poskusa kaznivega dejanja umora po 1. in 4. točki 116. člena KZ-1, storjenega 28. 1. 2022, ob 19.45 uri, zoper oškodovanca A. A. Poskus tega kaznivega dejanja naj bi storil na zahrbten način in iz koristoljubnosti. Način, na katerega je bil oškodovanec zaboden, ne izhaja le iz njegovega pričevanja, pač pa tudi iz njegove zdravstvene dokumentacije in na le-tej izdelanega izvedenskega mnenja izvedenke sodnomedicinske stroke, ki ga pritožnik po strokovni plati ne osporava.
Pogodbena razmerja tožnika s prvo, tretjo in četrto toženko so bila preko nezakonitega poslovnega modela zlorabljena. Njegov dejanski delodajalec je bila druga toženka, pri čemer formalne pogodbe o zaposlitvi nimajo prednosti pred obstojem delovnega razmerja pri dejanskem delodajalcu. Pojma delodajalca po drugem odstavku 5. člena ZDR-1 ne gre razumeti le v formalnem smislu, to stališče je v sodni praksi (v zvezi z obstojem delovnega razmerja) že preseženo. Vendar pa to ne pomeni, kot že navedeno, da so pogodbe o zaposlitvi z aneksi, ki jih je tožnik sklenil v vtoževanem obdobju, nične, niti to ne vpliva na njegov položaj delavca prve, tretje ali četrte toženke za čas, ko je bil vključen v socialna zavarovanja na podlagi delovnega razmerja. Druga toženka pa je zaradi kršitve pravic odgovorna za prikrajšanje pri pravicah iz delovnega razmerja v času, ko je bil tožnik delavec prve, tretje in četrte toženke, pri čemer njena odgovornost (zaradi ugotovljene zlorabe) ni subsidiarna, kot bi bila na podlagi šestega odstavka 62. člena ZDR-1. Njena odgovornost tudi ni le klasična odškodninska, ampak je enaka odgovornosti delodajalca za prejemke iz delovnega razmerja. Obravnava se v okviru reparacijskega zahtevka iz delovnega razmerja, kot ga je tožnik postavil v tem sporu. Le na tak način bo položaj tožnika, v katerem se je znašel zaradi zlorabe, saniran.
ZD člen 214, 214/3. ZPP člen 306, 306/1, 392, 392/1.
sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor) - dedni dogovor, sklenjen v zapuščinskem postopku - pravna narava dednega dogovora, ki je del sklepa o dedovanju - izpodbijanje dednega dogovora s tožbo - izpodbijanje sodne poravnave - izpodbijanje dednega dogovora v pritožbi zoper sklep o dedovanju - veljavnost dednega dogovora - zmota pri sklepanju dednega dogovora
Dejstvo, da je dedni dogovor vsebovan v sklepu o dedovanju, ni razlog, zaradi katerega bi ga dediči, ki so ga sklenili, lahko izpodbijali. Pritožnik lahko dedni dogovor izpodbija s tožbo, v zapuščinskem postopku pa njegove razveljavitve ali spremembe ne more doseči.
Drži pritožbena navedba, da je Energetski zakon določal zahtevo, da morajo dobavitelji imeti licenco, vendar je kot sankcijo določal prekršek in ne ničnosti pogodb. Samo dejstvo, da naj tožena stranka ne bi izpolnjevala pogojev po zakonu, pa ne zadošča za ugotovitev ničnosti. Ničnost je namreč skrajna sankcija, pravni posel se praviloma skuša obdržati v veljavi. Razlog temu je, da se za nične pravne posle šteje, da že od začetka niso bili učinkoviti in načeloma ne morejo konvalidirati, kar ima lahko (pre)hude posledice za obstoječa razmerja. Sporna pogodba se po neprerekanih navedbah izvaja že od leta 2006, objekt, v katerem so tudi poslovni prostori tožene stranke, se ves čas ogreva na podlagi Pogodbe. Pogodba je bila glede na določbe Stvarnopravnega zakonika in Stanovanjskega zakona veljavno sklenjena in zavezuje vse etažne lastnike. Pogodba na podlagi povedanega ni nična.
ZDR-1 člen 115, 115/1, 115/3, 115/4, 115/5, 118, 118/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - varstvo pred odpovedjo - nosečnost
Toženka je bila pred vročitvijo odpovedi seznanjena s tožničino nosečnostjo, kljub temu pa vročitve ni preklicala. Vročene odpovedi delodajalec sicer ne more enostransko preklicati, vendar je bila toženka seznanjena z dejstvom, da je tožnica noseča, preden ji je vročila odpoved, zato bi lahko oziroma morala ustaviti postopek vročitve odpovedi. Delodajalec noseči delavki namreč ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi, razen v izjemnih primerih, določenih v petem odstavku 115. člena ZDR-1, ki v tem primeru niso podani. Odpoved je zato nezakonita.
spor majhne vrednosti - trditveno in dokazno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga - nadomeščanje pomanjkljivih trditev z dokazi
Dokazi so namenjeni dokazovanju resničnosti trditev strank in ne nadomeščanju manjkajočih trditev pravdnih strank. Zato sodišče ne sme izvajati dokazov (ali jih v skladu z določili ZPP in na predlog stranke pridobivati), če stranka predhodno ne poda ustreznih trditev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00080784
ZPP člen 7, 11, 212, 286, 286/1. DZ člen 67, 68, 74.
skupno premoženje - obseg in deleži na skupnem premoženju - dokazi in dokazovanje - dokaz z zaslišanjem prič - prekluzija dokaznega predloga - umik dokaznega predloga - posebno premoženje - vložek posebnega premoženja v skupno premoženje
Pritožbeno stališče, da je zahtevek glede stanovanja na A. treba zavrniti zato, ker sta pravdni stranki v zemljiški knjigi že navedeni kot polovična lastnika, ni utemeljen. Predmet ugotavljanja je skupno premoženje, ne glede na zemljiškoknjižne podatke. Ker je skupno premoženje pridobljeno na originaren način, je delež izvenzakonskih partnerjev na skupnem premoženju lahko drugačen, kot ga izkazujejo zemljiškoknjižni podatki.
ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 43/1-3, 44.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - pravica uporabe - projektna dokumentacija - zazidalni načrt - nepravdni postopek - neizvedba predlaganih dokazov - dokazovanje z izvedencem
Sodišče prve stopnje je kriterije iz 43. člena ZVEtL-1 pravilno upoštevalo celostno in tako na podlagi primerjave več kriterijev ugotovilo, da sporna parcela predstavlja pripadajoče zemljišče k predlagateljevi stavbi.
ZD člen 9, 130, 219. SPZ člen 39, 41. Uredba o ureditvi nekaterih vprašanj glede pridobivanja premoženja države iz naslova dedovanja (2019) člen 7, 7/2, 7/2-1.
zapuščina brez dediča - prehod zapuščine na republiko slovenijo - derivativni način pridobitve - odgovornost države za zapustnikove dolgove - deklaratorna narava sklepa - varstvo lastninske pravice
Tako kot pri prehodu dediščine na dediče tudi zapuščina brez dediča preide v državno lastnino v trenutku zapustnikove smrti, v celoti z aktivo in pasivo ter neposredno od zapustnika (9. člen ZD). Ne gre torej za originarno pridobitev lastninske pravice (neodvisno od pravnega prednika), ampak za derivativni način pridobitve lastninske pravice v skladu z 39. in 41. členom SPZ, saj država ne pridobi le zapustnikovega premoženja, pač pa odgovarja tudi za zapustnikove dolgove.
Zaradi takšnega položaja države pri prevzemu premoženja brez dedičev, tudi sklep sodišča, s katerim se zapuščina izroči državi, ni konstitutivne, temveč tako kot sklep o dedovanju, deklaratorne narave. To pomeni, da se v njem samo ugotavlja to, kar se je že zgodilo v času zapustnikove smrti, to je univerzalno nasledstvo celotnega premoženja na državo.
Motorno kolo je tako postalo last države že z zapustničino smrtjo, z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje to dejstvo zgolj ugotovilo. Navedeno pa pomeni, da mora država sama poskrbeti za varstvo svoje lastninske pravice, ki jo je pridobila zunajknjižno.
ZEPDSV člen 12. ZDR-1 člen 131, 131/1, 131/2, 159, 159/1.
plačilo razlike v plači - evidenca o izrabi delovnega časa - regres za letni dopust - odpoved pravicam iz delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je glede predloženih evidenc pravilno ugotovilo, da niso verodostojne, čeprav se število opravljenih ur ujema s številom ur iz plačilnih list, ker prihaja do vsebinskih razhajanj glede praznikov, letnega dopusta in bolnišniškega staleža. Sodišče prve stopnje zato utemeljeno ni sledilo podatkom iz knjižice delovnega časa za leto 2020 in 2021, ampak je ugotavljalo dejansko opravljeno število ur na podlagi drugih dokazov.
Delavec z zaposlitvijo pridobi pravico do regresa za letni dopust, vendar pa vsakokratni regres za letni dopust zapade v plačilo s 1. julijem tekočega leta. To pomeni, da se tožnik maja 2018 ni mogel odpovedati terjatvi iz naslova regresa za leto 2018.
URS člen 29, 29-3. ZKP člen 248, 249, 249/1, 371, 371/2.
pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - pravica do predlaganja in izvedbe razbremenilnih dokazov - pomoč strokovnjaka pri izpodbijanju dokazne vrednosti izvedenskega mnenja - strokovno mnenje, ki ga pridobi stranka sama - sodni izvedenec - strokovni pomočnik - soočenje - izvedena priča - zaslišanje razbremenilnih prič - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - kršitev pravice do obrambe - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Z zavrnitvijo predlaganega dokaza - soočenja izvedenca in strokovnjaka obrambe - je bila obdolžencu kršena pravica do obrambe kot to določa 3. alineja 29. člena Ustave RS, obdolženemu ni bilo omogočeno strokovno izvajanje dokazov v njegovo korist in je s tem prišlo do bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
Postopek pred sodiščem je praviloma usten. Sodišče bi moralo, ker obramba nima strokovnega znanja, da bi lahko le na podlagi pisnih argumentov obeh strokovnjakov izpodbijala izvedensko mnenje izvedenca cestno prometne stroke, dati obrambi možnost, da tudi z neposrednim zaslišanjem obeh strokovnjakov in njunim soočenjem z odrejenim izvedencem preizkusi mnenje izvedenca. Mnenje je bilo za obdolženega obremenilno. Obramba ima pravico zasliševati avtorja izvedenskega dela, ki obdolženca obremenjuje. To pa lahko opravi s pomočjo strokovnjakov in tako, da tudi doseže zaslišanje za obdolženca razbremenilnih prič.
stroški pravdnega postopka - ustavitev pravdnega postopka - spor majhne vrednosti - umik tožbe - krivdno povzročeni stroški postopka - izpolnitev zahtevka - pravica do izjave - skrbnost dobrega strokovnjaka
Prav tako ni utemeljen pritožbeni očitek, da pri ugotavljanju predpostavk za povrnitev stroškov tožniku po prvem odstavku 158. člena ZPP ni relevanten le datum plačila, temveč predvsem, kdaj je bila tožnica seznanjena s tem, na kaj se plačilo nanaša. Pritožbeno sodišče v tej zvezi pojasnjuje, da tožnica opravlja gospodarsko dejavnost na trgu, zato zanjo velja skrbnost dobrega strokovnjaka (6. člen OZ). Tožnica bi pred sprožitvijo izvršilnega postopka morala kot dobra strokovnjakinja preveriti plačila in nakazane vsote s strani toženca. Če bi to storila, bi lahko kljub napačnemu sklicu ugotovila, da je toženec ob nakazilu 19. 11. 2021 navedel svoje ime in priimek in da je takrat tožnici nakazal 68,48 EUR, kar predstavlja točen znesek glavnice, ki naj bi ga toženec (po zmotnem prepričanju tožnice) dolgoval na dan vložitve predloga za izvršbo.
pritožba zoper odločitev o stroških - zmotna uporaba materialnega prava - odločitev o pravdnih stroških - odločitev o izvršilnih stroških - ugotovitveni zahtevek - obstoj terjatve
Tožničini pravdni (strošek sodne takse in materialni stroški za fotokopije in poštnino) in izvršilni stroški so nastali pred začetkom postopka osebnega stečaja, ki teče zoper toženca, zato gre za terjatev, ki se plača iz razdelitvene mase. V tem postopku se obstoj terjatve le ugotovi (četrti odstavek 301. člena ZFPPIPP v zvezi s 383. členom ZFPPIPP).
stroški v postopku za zavarovanje dokazov - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - izvedenina - kritje stroškov za izvedenca - plačnik stroškov postopka
Iz določila 167. člena ZPP izhaja, da stroške postopka za zavarovanje dokazov krije stranka, ki je predlagala zavarovanje. Ta mora povrniti stroške tudi nasprotni stranki, predlagateljevi stroški in stroški nasprotne stranke pa so del pravdnih stroškov, ki jih predlagatelj lahko uveljavlja v pravdi, kot del pravdnih stroškov glede na uspeh v pravdi.
V takšnem položaju, ko sta torej predlagatelja očitno štela, da je predlagano zavarovanje dokazov izvršeno, nasprotna udeleženca pa sta nasprotno zahtevala dopolnitev dokaznega postopka, bi moralo sodišče prve stopnje pozvati nasprotna udeleženca na založitev predujma za izvedbo dokaza z dopolnitvijo izvedenskega mnenja (prvi odstavek 153. člena ZPP). Če ga ne bi založila, bi prvostopenjsko sodišče opustilo izvedbo tega dokaza (tretji odstavek 153. člena ZPP). Če pa je sodišče s sklepom odredilo izvedencu dopolnitev izvedenskega mnenja, je šlo za dejanje sodišča v postopku zavarovanja dokazov, za katerega v skladu z navedenim prvim odstavkom 167. člena ZPP krijeta stroške predlagatelja.
Sodišče prve stopnje bi torej moralo v nastalem položaju znesek izvedenčeve nagrade in stroškov naložiti v plačilo predlagateljema. Znesek dolžnega plačila bo predstavljal razliko med vsoto vseh izvedencu odmerjenih nagrad in stroškov in zneskom založenega predujma predlagateljev.
zavrženje pritožbe - nezadostno število izvodov pritožbe
Pritožnik je namreč pritožbo z dne 7. 12. 2022 vložil v zadostnem številu, vendar je sodišče prve stopnje izvode pritožb in priloge označil kot ena priloga, ne da bi se o vsebini priloge prepričalo (sestavljena je namreč iz dodatnih treh izvodov pritožbe in 16 listin - prilog).
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - predpostavke za vrnitev v prejšnje stanje - rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - prekluziven rok - vročitev odločbe - vložitev zahteve po poteku roka
Vrnitev v prejšnje stanje je institut procesnega prava, ki omogoča uveljavitev ustavnega načela pravice do izjavljanja po 22. členu Ustave tudi v tistih primerih, ko stranka v postopku iz opravičenih razlogov ni mogla sodelovati v postopku, v posledici česar so zanjo nastale neugodne pravne posledice. Hkrati pa je zaradi uveljavitve načela pravne varnosti možnost uveljavljanja tega procesnopravnega instituta časovno opredeljena z določitvijo subjektivnega petnajstdnevnega roka iz drugega odstavka 117. člena ZPP in šestmesečnega objektivnega roka iz tretjega odstavka 117. člena ZPP. Oba navedena roka sta prekluzivne narave. To pomeni, da po izteku teh rokov ni mogoče dopustiti uveljavljanja navedenega pravnega instituta. V skladu s 118. členom ZPP z institutom vrnitve v prejšnje stanje ni mogoče odpraviti zamude roka za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Tudi v tem primeru gre torej za neizpolnjene procesne predpostavke za samo vsebinsko obravnavo predloga.
Kljub temu, da je bila pravilna vročitev odločbe pooblaščenki opravljena po izteku šestmesečnega roka, to zamude tega prekluzivnega roka ne more sanirati. Argument, da bi moralo sodišče odločbo z dne 31. 8. 2021 pooblaščenki tožencev vročiti prej in bi toženca za zamudo pravočasno izvedela, ne more biti uspešen.
očitno izmikanje glavni obravnavi - pripor za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi
Ob tem, ko za odreditev osebnega omejevalnega ukrepa lahko zadostuje že enkratna neupravičena neudeležba na razpisanem naroku, iz katere je moč sklepati na očitno izmikanje glavni obravnavi, kot je to primer v tej zadevi, v drugačno drugostopenjsko odločitev ne vodijo pritožbeni pomisleki o okoliščinah, s čimer želi pritožnica smiselno pod vprašaj postaviti seznanitev obtoženega z datumi obravnave.
odmera odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - vzročna zveza med škodnim dogodkom in nastalo škodo - nedokazan obstoj vzročne zveze - sprožilni dejavnik - tuja nega in pomoč - zastaranje premoženjske škode - zaključek zdravljenja - začetek teka zastaralnega roka - pritožbena obravnava - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini - odmera pravdnih stroškov v odškodninskih zadevah
Oba izvedenca sta poudarila, da tožničina poškodba ni sprožilni dejavnik za razvoj sindroma fibromialgije. Opozorila sta, da je med poškodbo in nastankom fibromialgije preteklo preveč časa.Tožnici torej ni uspelo z zadostno stopnjo verjetnosti izkazati, da je sindrom fibromialgije v vzročni zvezi s škodnim dogodkom. Čeprav je (tudi) poškodba lahko dejavnik tveganja, pa glede na vse prej izpostavljene okoliščine njen vpliv ni presegel mejnega praga nadpolovične verjetnosti, da bi jo bilo moč šteti kot vzrok za razvoj sindroma fibromialgije.
Škoda, ki jo tožnica uveljavlja v zvezi s tujo nego in pomočjo, je nastala zaradi zdravljenja, zato je začetek teka zastaralnega roka treba vezati na datum, ko je bil tožnici obseg poškodbenih posledic v celoti znan. To pa je datum, ko je bilo njeno zdravljenje zaključeno.