Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da tožnica v spornem obdobju, aprilu in maju 2020 ni opravljala dela v rizičnih razmerah oziroma v nevarnih pogojih, da bi bila upravičena do vtoževanega dodatka. Pravilno je ugotovilo, da je toženka delo organizirala na način, da je bila možnost okužbe čim bolj omejena, in sicer po eni strani z navodili (delo od doma, uporaba mask in rokavic), po drugi strani pa z omejevanjem dostopa strank v prostore toženke (in tudi sprejemom strank na hodnikih).
ZDR-1 člen 61, 61/1, 200. OZ člen 619. ZUTD člen 163, 163/3.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - posredovanje delavcev drugemu uporabniku - poslovni model - zloraba - dejanski delodajalec - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Toženka je bila tožnikov dejanski delodajalec, saj je obstajala trajna potreba po njegovem delu, zato je njena odgovornost enaka odgovornosti delodajalca za prejemke iz delovnega razmerja.
Sodišče prve stopnje zaradi materialnopravno zmotnega stališča, da je tožnik delo za toženko opravljal kot napoteni delavec, ni ugotavljalo bistvenih dejstev, ki se nanašajo na tožnikov zahtevek v zvezi s prikrajšanjem pri prejemkih iz delovnega razmerja.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00066005
ZKP člen 129.a, 129.a/1. KZ-1 člen 86, 86/4, 86/12. ZIKS-1 člen 12.
vikend zapor - zapor ob koncu tedna - nadomestna izvršitev kazni zapora - zavrženje predloga - spolna nedotakljivost
Sodišče prve stopnje je ureditev v 12. členu ZIKS-1 in četrtem odstavku 86. člena KZ-1 pravilno tolmačilo ter po ugotovitvi, da je bil obsojenec spoznan za krivega storitve poskusa kaznivega dejanja posilstva po tretjem odstavku 170. člena v zvezi s 34. členom KZ-1, torej kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, utemeljeno ni dopustilo izvršitve kazni zapora z zaporom ob koncu tedna.
Sodišče prve stopnje je zmotno zgolj na podlagi vsebine mnenja sodnega izvedenca kriminalistično tehnične stroke, da je potrditev identitete tožnice na videoposnetkih zaradi slabe kvalitete, oddaljenosti od kamer in nošenja maske neizvedljiva, štelo, da toženka očitka v odpovedi ni dokazala. Izvedba dokaza s sodnim izvedencem (vsaj v tem delu) niti ni bila potrebna, saj je tožnica sama, ko je bila zaslišana kot stranka na naroku za glavno obravnavo, potrdila, da je na spornih videoposnetkih.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00069574
KZ-1 člen 116, 116/4.
poskus umora - zakonski znaki - nizkotni nagibi - ljubosumje - sprememba prvostopne sodbe na drugi stopnji
Ljubosumje je bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe ter tudi nezadovoljnost zaradi uspehov ali prednosti koga, kot to določa tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika. Iz izpodbijane sodbe ne izhaja, da bi bil obtoženec ljubosumen. Sodišče prve stopnje sklepa na ljubosumje obtoženca na podlagi zaljubljenosti obtoženca in na podlagi izpovedbe izvedenca. Na podlagi zaljubljenosti obtoženca še ni mogoče z gotovostjo sklepati tudi na ljubosumje, saj gre za različna čustva. V primeru zaljubljenosti gre za stanje, ko prevlada čustvena navezanost z upoštevanjem le dobrih, lepih strani, navedeno pa ne more z gotovostjo kazati na ljubosumje. Tudi izpovedba izvedenca, kot jo povzema sodišče prve stopnje, zgolj dopušča možnost obstoja ljubosumja glede na druge ugotovitve izvedenca, ne predstavlja pa prepričljivega zaključka izvedenca na podlagi njegovega dela.
Obtožencu se očita, da naj bi dejanje storil iz drugih nizkotnih nagibov v smislu 4. točke 116. člena KZ-1, ki naj bi ga predstavljalo ljubosumje. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugačne presoje že ugotovljenih dejstev ugotovilo, da ni dokazano, da bi obtoženec dejanje storil zaradi ljubosumja in s tem tudi ne zaradi drugih nizkotnih nagibov ter je posledično navedene očitke izpustilo iz izreka izpodbijane sodbe.
Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18. ZDR-1 člen 154, 154/1.
odškodnina za neizkoriščen odmor - odmor med delovnim časom - dežurni policist - zamenjava delavca
Tožniku se ni bilo treba obračati na toženko z namenom, da bi mu priznala pravico do odmora. Kot je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, je bila tožniku zamenjava za čas odmora zagotovljena. Njegov dogovor s sodelavcem je bil potreben le zaradi določitve časa koriščenja odmora oziroma zamenjave, medtem ko je osebo, ki je bila dolžna zamenjati dežurnega policista, toženka določila vnaprej z vsakokratnimi razporedi dela. Takšna ureditev koriščenja odmora oziroma realizacije priznane pravice ne pomeni kršitve pravil, ki jih našteva pritožba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00066895
ZGJS člen 68, 72, 72/1, 76. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 286, 286/3, 360, 360/1. ZVO člen 26.
ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - družbena lastnina - lastninjenje nepremičnin z javnimi infrastrukturnimi objekti in napravami - dejavnost posebnega družbenega pomena - gospodarska javna služba - komunalna dejavnost - infrastrukturni objekt - ugovor prekluzije - upoštevanje pripravljalne vloge - pravočasnost navedb in dokazov - priposestvovanje nepremičnine - priposestvovalna doba - dobra vera - odpoved lastninski pravici - pravni interes - lastništvo tretjega - učinek pravnomočne sodne odločbe - razmerje inter partes
Na nepremičninah so že v letu 1993 stali infrastrukturni objekti oziroma naprave, ki so bile namenjene izvajanju dejavnosti posebnega družbenega pomena, to je komunalni dejavnosti. Ravno s tem namenom so bile v upravljanje prenesene toženki kot izvajalki komunalne dejavnosti. Ker gre za takšne objekte in nepremičnine, je leta 1993 njihova lastnica na podlagi ZGJS postala tožnica kot občina.
ZFPPIPP člen 299, 299/1, 330, 330/1, 330/2, 330/3, 383, 383/1. OZ člen 435, 435/1.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - začetek prodaje - sklep o prodaji - dolžnik vpisan kot lastnik v zemljiško knjigo - ovira za prodajo premoženja - izločitvena pravica - prijava izločitvenih pravic - pravočasna prijava izločitvene pravice - rok za prijavo izločitvene pravice - prepozna prijava izločitvene pravice
Ovira za prodajo je (le) pravočasno prijavljena izločitvena pravica (tretji odstavek 330. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP), torej prijavljena v trimesečnem roku za prijavo izločitvene pravice (prvi odstavek 299. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP). Ker upnik izločitvene pravice na predmetu prodaje v tem roku ni prijavil, se neupravičeno upira prodaji dolžnikovega premoženja. Nobena zakonska ovira iz 330. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP za prodajo namreč ne obstaja.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - kršitev sodelovalne dolžnosti - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju
Odpust obveznosti predstavlja po eni strani pravno dobroto za dolžnika, po drugi strani pa pomeni poseg v ustavno varovane pravice upnikov. Zato je potrebno poiskati ustrezno ravnovesje med nasprotujočimi si interesi obeh strani. Dolžnik v pritožbi ne navaja, da z obveznostjo sodelovanja z upraviteljem ni bil seznanjen, niti ne izpodbija zaključkov prvostopenjskega sodišča o številnih pozivih upravitelja, na katere se ni odzval oziroma se je nanje odzval nedopustno pozno. Glede na seznanjenost dolžnika z obveznostjo mesečnega poročanja upravitelju vsako nadaljnje pozivanje upravitelja pomeni, da dolžnik svojih obveznosti ne izpolnjuje. Nepošiljanje oziroma (pre)pozno pošiljanje zahtevanih listin upravitelju s strani dolžnika pa predstavlja oviranje teka postopka osebnega stečaja. V skladu z ustaljeno sodno prakso je institut odpusta obveznosti namenjen temu, da se prezadolženi dolžnik reši primeža dolžniške krize, v katero je zašel brez špekulativnih namenov, vendar ne brez njegovega truda, in to ne glede na zmožnost poplačila upnikov. Dopusten je zgolj v primerih, ko dolžnik v celoti izpolnjuje svoje obveznosti, ne pa tudi v primeru, ko jih očitno krši. Iz zgornje obrazložitve je razvidno, da je dolžnik kršitve ponavljal nedopustno dolgo.
pravica do izjave - delovna nesreča - neposlovna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost delodajalca - navodila za delo - navodila delodajalca - strokovno vprašanje - navedba dokazov - dokaz z izvedencem - izvedenec za varstvo pri delu - pravica stranke do izvedbe predlaganih dokazov - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev zavrnitve predlaganih dokazov - vsebinsko neprepričljiva obrazložitev sodišča
Sodišče predlaganih dokazov ni dolžno izvesti, če ima za to sprejemljive, ustavno dopustne razloge. Vendar pa v obravnavani zadevi razlogi za zavrnitev dokaznega predloga za imenovanje izvedenca s področja varstva pri delu ne sodijo v okvir prepričljivih, utemeljenih in ustavno sprejemljivih razlogov za zavrnitev dokaznega predloga.
V predsodnem postopku je prišlo do kršitve 6. točke 2. odst. 237. člena ZUP, ker je v postopku na drugi stopnji sodelovala oseba, katere pisno mnenje je bilo upoštevano pri izdaji prvostopenjske upravne odločbe. V zadevi je prišlo do bistvene kršitve pravil upravnega postopka, ker je pri odločitvi o pritožbi sodelovala oseba, ki bi zaradi upoštevanja njenega pisnega mnenja pri izdaji prvostopenjske odločbe morala biti izločena. Izpodbijana drugostopenjska upravna odločba ni zakonita zaradi bistvene kršitve upravnega postopka, zato bi jo že sodišče prve stopnje po ZDSS-1 moralo odpraviti.
skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - objektivna sprememba tožbe - kumulacija tožbenih zahtevkov - pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe - zavrženje tožbe - razdelitev skupnega premoženja - obstoj zunajzakonske skupnosti - skupno bivanje izvenzakonskih partnerjev - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje
Ob ugotovitvi, da je šlo za skupno premoženje, v katerega so se prelivala sredstva posebnega premoženje toženca, se je dokazno breme o višini teh sredstev prevalilo nanj.
nadomestna vročitev - sodne počitnice / poletno poslovanje - tek pritožbenega roka - prepozna pritožba
Pritožnica je pritožbo vložila priporočeno po pošti 24. 8. 2022, torej po izteku pritožbenega roka, zato je njena pritožba prepozna (drugi odstavek 343. člena ZPP).
ZFPPIPP člen 299, 299/1, 299/4, 299/5, 330, 330/1, 330/3.
stečajni postopek nad pravno osebo - sklep o prodaji - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - ovira za prodajo premoženja - prijava izločitvene pravice - pravočasna prijava izločitvene pravice - sodna praksa
Zakon omogoča upniku uveljavitev izločitvene pravice do določene faze stečajnega postopka (prodaja premoženja) na način, da doseže izročitev predmeta, na katerem uveljavlja izločitveno pravico, v kasnejših fazah postopka pa mu omogoča, da pridobi pravico do izplačila denarnega zneska, doseženega s prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice. Sodna praksa tretji odstavek 330. člena ZFPPIPP v zvezi z 299. členom ZFPPIPP v zvezi s pravočasnostjo prijave izločitvene pravice, ki pomeni oviro za prodajo premoženja, enotno in ustaljeno razlaga tako, da se kot pravočasna prijava, ki pomeni oviro za prodajo premoženja, šteje prijava izločitvene pravice pred začetkom prodaje, natančneje pred pravnomočnostjo sklepa o prodaji.
ZPP člen 311, 311/1, 337, 337/1. OZ člen 288, 312, 312/2. Posebne gradbene uzance (1977) člen 22, 32.
pritožbene novote - gradbena pogodba - končna situacija - končni obračun - enotna cena - dodatna dela - nepredvidena dela - zadržanje sredstev - bančna garancija za odpravo napak - pobot terjatev - vračunavanje
Ne glede na to, da obe pravdni stranki obe situaciji imenujeta "končna situacija", je iz obravnavane zadeve očitno, da vsebinsko predstavlja končni obračun, torej obračun vseh opravljenih del, katerih plačilo zahteva tožeča stranka, zmanjšan za zahtevke tožene stranke.
Tako v pogodbi kot v splošnih določilih se je tožeča stranka zavezala, da enotne cene vsebujejo vse, da bo izdelek služil svojemu namenu, torej vsa nepredvidena, spremenjena in dodatna dela. Da nekaj predstavlja dodatno delo ob tako določenih enotnih cenah, pa mora predstavljati tudi nepredvidljivo delo, kar pa za konstrukcijo, na katero bo pritrjen mavčno kartonski strop, ne more veljati.
Ker je pravico do zadržanja sredstev tožena stranka uveljavljala že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, o tem pa se je tudi nadalje razpravljalo, ne gre za nedovoljene pritožbene novote.
Namen bančne oziroma zavarovalniške garancije iz pogodbe dovolj jasno izhaja, tudi sicer pa je pri gradbenih delih običajen dogovor za izstavitev (predvsem) bančne garancije, ki se uporabi za odpravo skritih napak, torej napak, ki se pojavijo v garancijski dobi in ki jih izvajalec ne odpravi. Dejstva, da nobene od teh garancij ni mogla predložiti zaradi okoliščin na strani tožene stranke, tožeča stranka ni dokazala.
Ta znesek terjatve tožeče stranke sploh še ni zapadel v plačilo. Tega zneska tako (še) ni mogoče toženi stranki naložiti v plačilo, zato v tej višini terjatev tožeče stranke (še) ne obstaja.
Višje sodišče pri plačilih ne more upoštevati pravil o vračunavanju iz 288. člena OZ, saj bi s tem odločilo v škodo tožene stranke, ki se je edina pritožila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00065722
SPZ člen 33, 33/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - opis motilnega ravnanja - določenost tožbenega zahtevka - določno in konkretno opredeljen tožbeni zahtevek - materialno procesno vodstvo in njegove meje - posesorna in petitorna pravda - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - zadnje posestno stanje - posestno varstvo javnega dobra - opuščeno javno dobro - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih
Pritožba sicer opozarja, da pozorno branje tožbe privede do zaključka, da je tožeča stranka tudi na parceli 0002 99/55 zatrjevala motenje posesti in zahtevala, da se gradbiščna ograja tudi v tem delu postavi nazaj, a pritožbeno sodišče ne deli takšnega mnenja. Tožbene navedbe morajo namreč biti jasne, kar pa v obravnavanem primeru glede parcele 0002 99/55 ni izpolnjeno.
Na javnem dobru posestno varstvo ni mogoče, saj na njem tudi posest ni mogoča. Mogoče pa je dokazovati, da je določena nepremičnina dejansko izgubila lastnost, značaj in namen javnega dobra (opuščeno javno dobro). Na takšnem (opuščenem) javnem dobru je možna zakonsko varovana posest.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00065927
ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/1, 362, 362/2. ZIZ člen 272. ZMed člen 57, 57/1, 57/2-4, 58, 58/1, 58/2, 58/4-3. OZ člen 39, 39/2, 39/4.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - prepoved razpolaganja s poslovnim deležem v družbi - pravni interes - nova dejstva in dokazi v ponovljenem postopku - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - soglasje ministrstva - povezane osebe - nična pogodba - nedopustna podlaga pogodbe
Glede na definicijo povezanih oseb iz prvega odstavka 57. člena ZMed za ugotovitev povezanosti oseb ni potrebno, da so osebe kapitalsko ali personalno povezane, niti da tvorijo koncern v smislu Zakona o gospodarskih družbah, ampak zadošča, da so kakor koli drugače povezane tako, da zaradi navedenih povezav poslujejo usklajeno z namenom doseganja skupnih ciljev, kot je podano v obravnavani zadevi.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda procesnega dejanja - napaka pri vročanju sodnega pisanja - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - vročilnica kot javna listina - domneva resničnosti javne listine - sistem afirmativne litiskontestacije - domneva priznanja dejstev - dopustni pritožbeni razlogi zoper zamudno sodbo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog
Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje je pravilna že iz razloga, ker trditev tožene stranke, da ji v postopku ni bila vročena tožba, ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Vrnitev v prejšnje stanje je namreč institut, ki ga je mogoče uporabiti, če stranka zamudi narok ali rok za opravo kakšnega dejanja, zaradi dogodka, ki stranki prepreči opravo takega dejanja. Razlogi za vrnitev v prejšnje stanje so torej podani, če razlog za zamudo nastane na strani stranke in ne na strani sodišča. Po stališču teorije in v skladu z ustaljeno sodno prakso nepravilno vročanje ne more biti upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, temveč lahko stranka to kršitev uveljavlja v okviru pritožbe, revizije ali obnove postopka.
Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Ta dokaz je sicer mogoče ovreči, vendar samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost in z višjim dokaznim standardom, ki ga mora doseči tisti, ki tej listini nasprotuje. Za kaj takšnega ne zadošča, da tožena stranka v pritožbi zgolj zatrdi, da ni prejela ne tožbe ne obvestila, v katerem roku lahko prevzame sodno pošiljko.
ZFPPIPP člen 399, 399/4-3, 405, 405/2, 405/5. ZPP člen 8, 214, 214/2.
odpust obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor proti odpustu obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - izpodbojna zakonska domneva - namen odpusta obveznosti - vzročna zveza - abstraktna nevarnost - izjava stečajnega upravitelja - ovire za odpust obveznosti - načelo proste dokazne ocene
Očitek prevzemanja nesorazmernih obveznosti je utemeljen, če se posledice tega ravnanja kažejo v dolžnikovi premoženjskopravni sferi. Ne gre torej za nevestno in nepošteno ravnanje kar tako, samo po sebi. Podana mora biti vzročna zveza med prevzetimi nesorazmernimi obveznostmi ter zmožnostjo stečajnega dolžnika, da izpolni obveznost svojim upnikom. Zgolj abstraktna možnost, ki se ni uresničila, za očitek zlorabe pravice do odpusta obveznosti ne zadošča.
postopek osebnega stečaja - sklep o prodaji - dodatni sklep o prodaji - izklicna cena
Pomen morebitnega splošnega zvišanja cen nepremičnin v letih 2021 in 2022, na katero se sklicuje pritožnica, v konkretnem primeru povsem zbledi ob dejstvu, da so bile ravno v teh letih neuspešne javne dražbe dolžničinega deleža, naj se je prodajal samostojno ali kot del celotne nepremičnine.