tožba zaradi motenja posesti - varstvo posesti - javno dobro - sprememba tožbe - rok za vložitev tožbe - prekluzivni tok
Na javnem dobru ni mogoče pridobiti posesti in zaradi tega ni mogoče zahtevati posestnega varstva.
Ker je mogoče posestno varstvo zahtevati v subjektivnem roku 30 dni in objektivnem roku 1 leta, mora sodišče v primeru spremembe tožbe ugotoviti ali je vložena v okviru tega roka, ne pa presojati ali gre za spremembo tožbe v smislu čl. 191 ZPP.
prodajna pogodba - obresti od vnaprej plačane kupnine
Prodajalec je dolžan plačati kupcu obresti po 26. členu Zakona o blagovnem prometu tudi od tistega dela vnaprej plačane kupnine, ki jo je kot plačilo razlike do polne cene obračunal od prodanega mu kupčevega avtomobila po načelu "staro za novo".
Pogodbenik, ki izpodbija veljavnost pravnega posla zaradi napake volje - grožnje (60. člena ZOR), mora dokazati, da je sopogodbenik (ali kdo tretji) z nedopustno grožnjo utemeljen strah tudi povzročil.
nepravdni postopek - postopek za delitev stvari - ustavitev postopka - izvedenec - postavitev novega izvedenca - plačilo predujma za izvedenca - domneva o umiku predloga
Določba 1. odst. 36. čl. ZNP ne daje sodišču možnosti, da postavi novega izvedenca, če za to ne obstoji določen razlog. Domneva o umiku predloga pomeni v takšnem primeru bistveno kršitev določbe 1. odst. 36. čl. ZNP.
Čeprav v spisu ni dopisa in bančnega potrdila, je slediti pritožbi priloženem izpisku evidence oddanih priporočenih pošiljk ter fotokopiji dopisa in šteti za izkazano, da je upnik navedenega dne plačal redno in opominsko takso.
prenehanje zakonske zveze - razveza zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze
Po določbi 13. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je zakonska zveza inštitut, ki temelji na svobodni odločitvi obeh partnerjev, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči. Čim vsi ti elementi zakonske zveze niso več vzajemno podani, torej na strani obeh partnerjev, je njena nevzdržnost nujna posledica, četudi jo kot tako subjektivno doživlja le eden od obeh partnerjev.
ZOR člen 61, 61/1, 61/2, 1094, 61, 61/1, 61/2, 1094.
poravnava
Če sodna poravnava zaradi napake volje ni bila veljavno sklenjena, je irelevantno, da tožeča stranka to poravnavo izpodbija tudi zaradi čezmernega prikrajšanja, ki sicer ne more biti razlog za razveljavitev poravnave.
ZOR člen 482, 482/1, 482/2, 485, 482, 482/1, 482/2, 485.
odgovornost za stvarne napake
Če je prodajalec, ki je avtomehanik, vedel, da je odmična gred prodanega motorja dotrajana, lahko kupec uveljavlja znižanje kupnine tudi po preteku 8-dnevnega roka za obvestitev prodajalca o taki napaki.
ZIP člen 194, 21/1, 55a, 55a/1, 55a/2. ZPP (1977) člen 63.
krajevna pristojnost - izvršilni postopek - izvršba na podlagi verodostojne listine - spor, ki nastane med stečajnim postopkom
Sodišče prve stopnje se je pravilno izreklo za krajevno nepristojno za postopek izvršbe po predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine stečajnega upnika zoper dolžnika, ki ima sedež v drugem kraju kot stečajni upnik.
Upnikova lastninska pravica se lahko vpiše v zemljiško knjigo tudi, če dolžnik ni vknjižen kot lastnik nepremičnine, če upnik dokaže, da je pravni prednik dolžnika nekdo, ki je vpisan kot lastnik.
Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali spada odločitev o sporu v sodno pristojnost. Za zadeve društev iz njihove dejavnosti je pristojen Občinski upravni organ, kadar ne gre za spor iz civilnopravnega razmerja.
Kaznivo dejanje neplačevanja preživnine lahko stori tudi tisti, ki je nezmožen dajati preživnino za osebo, ki jo je dolžan preživljati, vendar ne v celoti, ampak le deloma, pa se izmika plačevanju tudi delu preživnine, ki bi jo lahko dajal.
Pri kaznivem dejanju tatvine lesa je sodišče prve stopnje napačno štelo vrednost lesa po odkupni ceni, namesto po prodajni, torej tržni vrednosti. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi javnega tožilca ugodilo in sodbo razveljavilo.
Zatrjevani neobičajni način izpolnitve obveznosti (oziroma izterjave terjatve) s cesijo ne predstavlja subjektivnega elementa izpodbojnosti, ampak dejansko domnevo, da je upnik vedel oziroma bi moral vedeti za neugodno ekonomsko-finančno stanje dolžnika. Takšna domneva (pri vprašanju neobičajnosti izpolnitve gre namreč za dejansko vprašanje) se vzame za podlago sodbe brez dokaza, ne pa kot dokazana (gre torej za dejansko domnevo, ko domnevanih dejstev ni treba ne navajati in ne dokazovati, ampak je treba trditi in v sporu dokazati zgolj predpostavke domneve, tako imenovano domnevno bazo).
Cesija zaradi izpolnitve kot institut civilnega prava je po ZOR zakonit in dopusten način izpolnitve obveznosti, v zadnjem času pa med podjetji tudi povsem običajen in pogost način izpolnitve obveznosti, vendar pa je to vseeno neobičajen način poplačila terjatve, saj takšnega načina poplačila upnik ne bi mogel doseči s tožbo. Drugače povedano: neobičajnost je v tem, da je tožeča stranka poravnala svoj dolg na način, ki ni bil vsebovan v njeni obveznosti in ga (drugo) tožena stranka ne bi mogla uspešno uveljavljati, če bi izpolnitev svoje terjatve uveljavljala sodno.
Pri mlajšem mladoletniku je utemeljena oddaja v prehodni dom, ker se je ugotovilo, da mora končati začeto šolo, kar bi mu bilo v priporu onemogočeno, potrebno pa ga je izločiti iz dosedanjega okolja glede na nevarnost druženja s problematičnimi osebami in ponavljanja kaznivih dejanj.
vročanje pisanj stranki z več pooblaščenci - preklic ali odpoved pooblastila
Tožena stranka je z generalnima pooblastiloma za zastopanje pooblastila dve pooblaščenki. Ker nobenega od teh pooblastil ni preklicala, je sodišče toženi stranki sodbo pravilno vročilo tako, da jo je vročilo eni izmed pooblaščenk. Dejstva, da je na zadnji glavni obravnavi in v pritožbi na strani tožene stranke nastopala druga pooblaščenka, ni mogoče šteti za preklic pooblastila prve pooblaščenke, ki je sodelovala v predhodnem delu postopka, saj mora preklic pooblastila biti izrečen.