Po določbah 124. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list bivše federacije, št. 84/89) in naslednjih členov navedenega predpisa, lahko upnik s tožbo zoper stečajnega dolžnika zahteva ugotovitev zgolj svoje terjatve, ta pa je potem predmet glavnega razdelitvenega naroka, ki se opravi v stečajnem postopku.
ZPPSL 1989 člen 89, 121, 122, 126, 126/1, 126/2, 126/4, 144. ZPP (1977) člen 288, 288/2.
prijava terjatev v stečajnem postopku - opredelitev terjatve z dejansko podlago
Obstoja terjatve, prijavljene v stečajnem postopku na določeni dejanski podlagi, ki je bila prerekana, ni mogoče nato v pravdnem postopku ugotavljati na podlagi druge dejanske podlage. Če tožnik (upnik) temelji tožbeni zahtevek na drugi dejanski podlagi, sodišče tožbo zavrže.
ZPPSL (1989) člen 121, 121/1, 126, 126/1, 126/2, 126/4, 127, 127/1, 147. ZPP (1977) člen 288, 288/2.
prijava terjatev v stečajnem postopku - pravni interes
Upniki stečajnega dolžnika morajo v stečajnem postopku prijaviti vse terjatve, glede katerih želijo, da bi bile upoštevane pri razdelitvi stečajne mase, tudi terjatve na plačilo obresti.
Če napoti stečajni senat upnika na pravdo zaradi ugotovitve obstoja terjatve, mu je pravni interes priznan že s sklepom o napotitvi na pravdo. Obstojati pa mora ves čas postopka do konca glavne obravnave. Če v tem času preneha, sodišče tožbo zavrže.
ZPPSL (1989) člen 112, 112-1, 112-2, 113, 113-1, 116, 116/4.
izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju - vrnitev premoženjske koristi v denarju
Poravnava terjatve na način, kakršnega upnik (bodočega) stečajnega dolžnika ni mogel uveljaviti s tožbo, ker za to ni imel pravne podlage, je izterjava terjatve na neobičajen način.
Neobičajen način izterjave ustvarja zakonsko domnevo obstoja subjektivnega dejanskega stanja izpodbojnosti (uvodni del in 1. točka 113. člen ZPPSL/89).
Pravna posledica uspešnega izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju je, da mora nasprotna stranka vrniti v stečajno maso premoženjsko korist v denarju.
Če je tožena stranka prišla do poplačila svoje terjatve z dejanjem, pri katerem se domneva, da je vedela ali bi morala vedeti za neugodno ekonomsko - finančno stanje tožeče stranke, ni dobrovernosti, ki je pogoj za prisojo obresti samo od vložitve zahtevka dalje.
pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - stečaj denacionalizacijskega zavezanca pred uveljavitvijo ZDen
Sedmi udeleženec sicer v reviziji pravilno ugotavlja, da sile in/ali grožnje ni mogoče utemeljevati le s splošnimi razmerami v času, ko je do pravnoposlovnega razpolaganja s premoženjem prišlo.
Stečaj zavezanca, ki je bil uveden pred ZDen, je ovira za denacionalizacijo z vrnitvijo premoženja v naravi. Pravice denacionalizacijskih upravičencev nastanejo s pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji, če zakon za določene učinke ne določa drugače. Drugače določa v 88. členu, v katerem je prepovedano razpolaganje s premoženjem od uveljavitve ZDen dalje. Prepovedano pa je le pravnoposlovno razpolaganje in ne prisilni ukrepi, določeni na podlagi zakona.
Iz stečajne mase je možno izločiti samo stvari, ki ne pripadajo stečajnemu dolžniku. Pogodbeno dogovorjena možnost odtujitve spornih nepremičnin iz premoženja tožene stranke (stečajnega dolžnika) samo s soglasjem tožeče stranke pa takšne pripadnosti ne izključuje.
ZPPSL (1989) člen 92, 157, 157/1.ZOR člen 67, 67/2, 88, 88/1, 70, 70/1. ZVIT člen 130, 131, 131/1, 131/3.
likvidacija - obličnost - oblika pogodbe o prenosu blagovne znamke
I. Ena od pravnih posledic začetka likvidacijskega postopka je prenehanje pravic poslovodnega organa.
II. Glede na to, da zahteva zakon za veljavnost pogodbe o prenosu pravice do znamke pisno obliko, velja ta zahteva tudi za odobritev takšne pogodbe po 1. odst. 88. člena ZOR (analogna uporaba 2. odst. 67. člena ZOR).
Posledica uspelega izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju ni prenehanje veljavnosti pravnega posla, če je izpodbijano pravno dejanje nek pravni posel. Samo proti stečajni masi preneha učinkovati.
Priviligirano poplačilo lahko zahteva upnik samo iz posebne stečajne mase, na kateri je pridobil ločitveno pravico.
I. Vsak, sicer običajen način izterjave (poplačila) obveznosti, lahko postane po stečajnem pravu neobičajen. Neobičajen način izterjave terjatve, ki je podlaga za domnevo iz 113. čl. ZPPSL je tisti način izterjave, katerega upnik pred izvršitvijo izpodbijanega pravnega dejanja ne bi mogel uveljaviti s tožbo.
II. Pravni posledici uspelega izpodbijanja po stečajnem pravu sta dve: 1./ izpodbito pravno dejanje izgubi samo pravni učinek, in še to samo proti stečajni masi, 2./ oseba, proti kateri je bilo izpodbito pravno dejanje storjeno, mora vrniti v stečajno maso vse premoženjske koristi, ki jih je pridobila z izpodbitim dejanjem (4. odst. 116. člena ZPPSL). Nima pa uspelo izpodbijanje za posledico neveljavnosti pravnega posla. Ta ostane v veljavi.
ZOR člen 141. Zakon o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela člen 105.
oderuška pogodba - stečajni upravitelj
Okoliščina, da je sporno pogodbo sklenil stečajni upravitelj, je za presojo te zadeve bistvena. Stečajni upravitelj je organ v stečajnem postopku (105. čl. zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela). Kot tak se ne more sklicevati na neizkušenost, lahkomiselnost in druge okoliščine, ki tvorijo subjektivni dejanski stan oderuštva po 141. čl. ZOR.
ZPP (1977) člen 187, 187/2. ZPPSL člen 127, 127/2.
napotitev na pravdo - pravni interes - izpodbijanje pravnih dejanj
Pravdno sodišče ne more odreči pravnega varstva zaradi pomanjkanja pravnega interesa stranki, napoteni na pravdo, kajti napotitveni sklep tak interes predpostavlja. Sklep o napotitvi na pravdo ima pomen za odločitev v postopku, v katerem ni mogoče odločati o sporih, ki se rešujejo v pravdnem postopku. V obravnavanem primeru se napotitveni sklep sklicuje na drugi odst. 127. čl. ZPPSL, torej na posebni predpis, zaradi česar pravnega interesa ni treba posebej izkazovati (2. odst. 187. čl. ZPP).
1. ZLPP ne omejuje družbenega pravobranilca samo na zahtevke iz čl. 50/II ZLPP.
2. Noben pravni posel, ki pred uveljavitvijo ZLPP ni bil neveljaven (izpodbojen ali ničen) ni to postal z njegovo uveljavitvijo.
3. Pri oškodovanju družbene lastnine ne gre samo za škodo v smislu pravil odškodninskega prava, ampak za prikrajšanje družbene lastnine, ki se na drugi strani - v zasebni lastnini - izkaže kot njeno povečanje.
4. Revizijsko poročilo službe družbenega knjigovodstva je javna listina, s katero se lahko dokazujejo samo dejstva.
5. V postopkih, ki jih začne po 50. členu ZLPP, ni družbeni pravobranilec omejen samo na zatrjevanje dejstev, ki jih je ugotovila SDK v revizijskem poročilu. Zatrjuje lahko tudi druga. Ta pa mora dokazovati.
6. Prvi odst. 109. člena ZOR ne pomeni, da mora sodišče po uradni dolžnosti ugotavljati ali je nek pravni posel ničen, čeprav zatrjevana dejstva ne kažejo na ničnost, mora pa jo po uradni dolžnosti upoštevati, čeprav se stranka, ki naj bi bila zainteresirana za njeno uveljavljanje, nanjo sploh ne sklicuje, iz ugotovljenih dejstev pa izhaja njen obstoj.
Nezapadle terjatve stečajnega dolžnika do njegovih dolžnikov se z začetkom stečajnega postopka ne štejejo kot zapadle tako, kot to določa 1. odst. 100. čl. ZPPSL za nezapadle terjatve upnikov do stečajnega dolžnika.
revizija - dovoljenost revizije - stečajni postopek - likvidacija
Po določbi 3. odst. 8. čl. ZPPSL/89 v stečajnem postopku ni mogoče vložiti revizije. Za likvidacijski postopek zakon nima drugačne določbe in se zato na podlagi 1. odst. 157. čl. uporablja določba 3. odst. 8. čl. tudi za postopek likvidacije.
stečaj - odstop od pogodbe - novacija - učinek odstopa od pogodbe po stečajnem zakonu na pogodbo o prenovitvi
Odstop od pogodbe o prenovitvi po določbah zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. list SFRJ štev. 84/89; v nadaljevanju: ZPPSL) ne učinkuje po 352. členu ZOR.
Pri sukcesivnem izpolnjevanju pogodbene obveznosti ob dejstvu, da je bila ta ob začetku stečaja delno izpolnjena, je za ugotovitev, ali je učinkovala izjava o odstopu od pogodbe na celotno pogodbeno obveznost, ali samo na njen del, odločilno, kakšen pomen je imela za tožečo stranko neizpolnitev bodočih delnih obveznosti glede na že izpolnjene delne obveznosti.
ZPPSL (1993) člen 91, 91/1, 95. ZPP (1977) člen 212, 212-4, 214.
začasna odredba - stečajni postopek - prekinitev postopka - vloge strank v prekinjenem postopku
Začasna odredba, ki je v stečajnem postopku možna, je začasna odredba iz 95. člena ZPPSL.
O predlogu za izdajo začasne odredbe, vloženem v postopku, ki je prekinjen zaradi stečaja, ne odloča stečajno sodišče (stečajni senat). Stranka lahko vloži predlog za izdajo začasne odredbe v prekinjenem postopku. Z njim ravna sodišče v skladu z določbami ZPP, ki urejajo pravne posledice prekinitve postopka (214. čl. ZPP).
Izraz "pravna dejanja" (to so tudi opustitve - 2. odst. 112. člena ZPPSL) zajema tudi procesna dejanja. Opustitev nekega procesnega dejanja pa je predmet izpodbijanja v stečaju samo, če je tako poslabšala dolžnikov procesni položaj, da je imelo to za posledico takšno zmanjšanje stečajne mase, ki ga lahko opredelimo z oškodovanjem upnikov oz. naklanjanjem ugodnosti upnikom.
Za vložitev tožbe namesto stečajnega dolžnika izven izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju ZPPSL upnikov ne opravičuje.
Če je tožena stranka pobotala terjatev, ki je po 341. členu ZOR ni mogoče pobotati, okoliščina, da druga stranka pravnega razmerja njeni pobotni izjavi ni ugovarjala, pobota še ni napravila veljavnega. Upnik stečajnega dolžnika lahko izpodbija samo pravna dejanja stečajnega dolžnika, in to samo tista, ki jih je stečajni dolžnik storil v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka (1. odst. 112. člena ZPPSL). Zato tožeča stranka tistih pravnih dejanj, ki jih je storila tožena stranka, ne pa stečajni dolžnik, to je njenih enostranskih pobotanj, ne more izpodbijati.