ZOR člen 445, 989. ZPPSL člen 125, 129, 129/4, 131, 143, 143/4.
stečajni postopek - izločitvena pravica - ločitvena pravica - globalna cesija - odstop bodočih terjatev v zavarovanje
Pogodba o odstopu (cesiji) bodočih terjatev v zavarovanje po 445. členu ZOR je dopusten (zavezovalni) posel. S kasnejšim dejanskim odstopom terjatve (kot razpolagalnim poslom) preide terjatev v premoženje cesionarja. V stečajnem postopku lahko zato cesionar uveljavlja izločitveno pravico na terjatvah, ne pa ločitvene pravice do stečajne mase.
Dolžnik in upniki lahko vključijo v prisilno poravnavo dogovor, da bo dolžnik svoje obveznosti iz prisilne poravnave poravnal valorizirane na dan plačila, z uporabo valutne klavzule.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS40412
ZPP (1977) člen 354, 354/2-13. ZPPSL člen 120.ZOR člen 154, 154/1, 210, 210/4.
nasprotje v razlogih sodbe - pravne posledice začetka stečajnega postopka - absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - obojestransko odplačne pogodbe, sklenjene pred začetkom stečajnega postopka - uporaba materialnega prava
Nasprotje v razlogih sodbe, ki se nanaša na uporabo materialnopravnih predpisov, ni bistvena kršitev določb postopka iz člena 354/1-13. Takšno sodba je z vidika pravilne uporabe materialnega prava vedno možno preiskusiti.
Zaradi začetka stečajnega postopka pogodba o skupnem vlaganju ne preneha. Zato je stečajni dolžnik tudi po začetku stečajnega postopka glede predmeta pogodbe o skupnem vlaganju še vedno vezan samo na svojega sopogodbenika, čeprav je lastnik predmeta pogodbe tega uspel izločiti iz stečajne mase na podlagi lastninske pravice.
ZPPSL člen 10, 10/3, 120, 143.ZOR člen 126, 126/2, 126/3, 131.
stečaj - prodaja nepremičnine - lastninska pravica na nepremičnini - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - razdrtje pogodbe - neizpolnitev neznatnega dela obveznosti - izločitev iz stečajne mase
Pogodbe ni mogoče razdreti, če dolžnik le neznatnega dela obveznosti ni izpolnil. Če dolžnik na upnikovo obvestilo, da razdira pogodbo ne odgovori, mu to v primeru spora, ali je pogodba razdrta, ne škoduje.
Samo zaradi tega, ker je v zemljiški knjigi vpisana kot lastnik, tožeča stranka ne more izločevati iz stečajne mase nepremičnine, ki jo je stečajnemu dolžniku že izročila na podlagi veljavne prodajne pogodbe.
stečajni postopek - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika
Izpodbijajo se lahko samo pravna dejanja stečajnega dolžnika zaradi katerih je prišlo do priviligiranja njegovih upnikov, ali do njihovega oškodovanja. Dejanj stečajnega dolžnika, zaradi katerih ni prišlo do omenjenih posledic, zato ni mogoče izpodbiti, obratno pa ni mogoče po drugem odstavku 130. člena ZPPSL naložiti (bivšemu) upniku stečajnega dolžnika, da vrne v stečajno maso nekaj, kar je dobil na podlagi pravnega dejanja stečajnega dolžnika, za katerega ni bilo po določbah ZPPSL o izpodbijanju pravnih dejanj ugotovljeno, da je brez pravnega učinka proti stečajni masi.
Upniku, kateremu je stečajni dolžnik poplačal svoje obveznosti s cesijo svojih terjatev, ni mogoče naložiti plačila v stečajno maso tistih zneskov, ki jih iz cediranih terjatev ni mogel izterjati. Če pa je cedirane terjatve prodal za zneske nižje od terjatev, mora plačati v stečajno maso celoten znesek terjatve.
ZPP člen 79, 79/1, 80, 339, 339/2-11. ZPPSL člen 105, 105/1, 125, 125/1, 125/4-1, 127, 127-1, 129, 129/3.
asignacija - izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju - procesna predpostavka za vložitev izpodbojne tožbe - dovoljenje predsednika stečajnega senata - neobičajen način izpolnitve obveznosti
Procesna predpostavka za vložitev tožbe za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika je dovoljenje predsednika stečajnega senata za vložitev tožbe. Na obstoj dovoljenja mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. Toda okoliščina, da je sodišče zadevo obravnavalo, čeprav stečajni upravitelj obstoja dovoljenja v tožbi ni zatrjeval, niti ni dovoljenja priložil tožbi, ni bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če je sodišče obstoj dovoljenja ugotovilo na drug način.
ZPP (1977) člen 187, 187/2, 215, 288, 288/2, 393. ZPPSL člen 137, 137/1.
pravni interes - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - stečajni postopek - delovno razmerje pri delodajalcu - ugotovitev obstoja prerekane terjatve
Pravico do sodnega varstva, razumljeno kot pravico do meritorne odločitve sodišča, ima le tisti, ki izkaže, da je odločitev sodišča nujna zaradi varstva njegovih pravic. Sklicevanje tožnika na obstoj moralnopravnega interesa tožene stranke ne zadošča za nadaljevanje postopka v smislu določila 215. člena ZPP.
pristop k dolgu s prevzemom premoženjske celote - pobot terjatev v stečajnem postopku - prepoved pobota po 118. členu ZPPSL
Prenos celotne dejavnosti na drugo osebo, vseh zalog, ki omogočajo nadaljevanje prenešene dejavnosti, vseh delavcev in vseh pogodb, izhajajočih iz prenesene dejavnosti, je prenos dela premoženjske celote, ki ima za posledico, da odgovarja za dolgove dotedanjega imetnika poleg njega in solidarno z njim tudi prevzemnik.
Prepoved pobota po 118. členu ZPPSL se nanaša tudi na primere, ko cesionar šele s cesijo postane upnik stečajnega dolžnika.
ZOR člen 454, 479, 479-3, 487, 488.ZIZ člen 189, 189/3. ZIP člen 164, 164/3. ZTLR člen 6, 6/2.
originarna pridobitev lastninske pravice - stečajni postopek - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja poslovnih prostorov - stvarne napake nepremičnine - površina poslovnih prostorov - javna dražba v stečajnem postopku
Prodajna pogodba, ki jo sklene po končani javni dražbi stečajni upravitelj z najugodnejšim ponudnikom (četrti odstavek 154 člena ZPPSL), ni običajna obligacijska pogodba, temveč samo izvedbeno dejanje javne dražbe; zato kupec ne pridobi stvari s to pogodbo, temveč originarno po končani javni dražbi, ki jo izvede državni organ.
ZPPSL člen 11, 11/3, 165, 165/2, 166.ZOR člen 109, 109/1.
sklep o glavni razdelitvi - ničnost sodne poravnave - pravni interes za ugotavljanje ničnosti
Sklep o glavni razdelitvi je možno izpodbijati samo s pravnimi sredstvi. Njegovih učinkov ni mogoče "korigirati" s tožbo.
Ni pravnega interesa za ugotavljanje ničnosti sodne poravnave, ki je (tudi) bila podlaga za glavno razdelitev v stečajnem postopku, z vidika spremembe glavne razdelitve. Glavna razdelitev se izvrši po pravnomočnosti sklepa o glavni razdelitvi, obnove postopka v stečajnem postopku pa ni.
ZPPSL člen 112, 113, 114, 114/2. ZPPSL-A člen 34, 34/1.
posledice začetka stečajnega postopka - tek zamudnih obresti
Od začetka stečajnega postopka dalje tečejo zakonite zamudne obresti od vseh terjatev iz 112. člena ZPPSL, če se je postopek stečaja začel pred uveljavitvijo ZPPSL-A.
ZOR člen 103, 103/1, 103/2. ZPPSL člen 77, 77/1, 125, 125/1. ZIP člen 251a. ZTLR člen 34, 34/4.
zastavna pravica - ničnost pogodbe o prodaji zarubljenih stvari - nujno sosporništvo - izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju - sklenitvena in izpolnitvena faza pravnega posla - čas izpolnitvenega dejanja
Stranke nične pogodbe so nujni sosporniki.
Prodaja zarubljenih predmetov je prepovedana samo njihovemu lastniku, ni pa prepovedan njihov nakup. Prodajna pogodba, katere predmet je zarubljena stvar, zato ni nična.
Za ugotovitev ali je bilo izpodbijano dejanje tokrat storjeno v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka, kadar upravičenec izpodbija pravni posel, je pomemben čas izpolnitvenega dejanja.
Izločitvena pravica je pravica upnika, da v stečajnem postopku izločuje iz stečajne mase stvari, ki niso dolžnikov last in zato niso del njegovega premoženja.
Z izločitvenimi zahtevki se izločujejo stvari iz posesti stečajnega dolžnika, ki niso njegova last. Izločitvenih zahtevkov ni mogoče utemeljevati z obstojem pridržne pravice, ker zaradi pridržne pravice upnika ne preneha dolžnikova lastnina na pridržani stvari.
javna dražba - predkupna pravica najemnika - stečaj lastnika stanovanja - prodaja najemniškega stanovanja v stečajnem postopku - pogoji prodaje
Uveda stečajnega postopka zoper lastnika stanovanja ne vpliva na najemnikovo predkupno pravico po SZ.
Če se stanovanje prodaja na javni dražbi, lahko najemnik uveljavi predkupno pravico tako, da svojo ponudbo izenači ponudbo najboljšega ponudnika.
Pravice predkupnih upravičencev ne morejo biti v nasprotju z namenom dražbe oziroma pravico najboljšega ponudnika, da v primeru, ko predkupni upravičenec izenači ponudbo, poda še višjo (boljšo)
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja zaradi insolventnosti delodajalca - plače in drugi prejemki - odpravnina - jamstveni sklad
Za presojo vprašanja ali delavcem, ki so v obdobju od sprejetja stečajne zakonodaje v letu 1993 do novele Zakona o jamstvenem skladu 1999 izgubili zaposlitev zaradi insolventnosti delodajalca, torej tudi zaradi uvedbe stečaja, pripada pravica do odpravnine, je treba upoštevati Ustavo Republike Slovenije, določila 8. člena ZPPSL ter določila Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca, 1982 (Uradni list SFRJ, MP št. 4/84, Akt o notifikaciji nasledstva, Uradni list RS, št. 54/92, Mednarodne pogodbe, št. 15/92). Revizijsko sodišče ob tem ugotavlja, da sodišči prve in druge stopnje nista zmotno uporabili materialnega prava, temveč da sta pravilno ugotovili, da po določilih ZPPSL ter Zakona o jamstvenem skladu tožniku v času, ko mu je prenehalo delovno razmerje, ni pripadala odpravnina zaradi prenehanja delovnega razmerja. Ker za uveljavljeno odpravnino ni bilo neposredne pravne podlage, je revizijsko sodišče v skladu z dosedanjo sodno prakso, revizijo zavrnilo.
Pravna dejanja stečajnega dolžnika lahko izpodbija (poleg upnikov) stečajni dolžnik sam, ki ga zastopa stečajni upravitelj.
Z začetkom stečajnega postopka pravna osebnost stečajnega dolžnika ne preneha, pravna posledica začetka stečajnega postopka pa tudi ni niti prenehanje niti zmanjšanje njegove pravdne sposobnosti (primerjaj čl. 103 - 136 ZPPSL).
ZPPSL (1989) člen 12, 112, 112/3, 129, 130, 130/1, 151, 151/2, 151/3. ZPPSL člen 25, 146, 147, 147/4, 171, 171/2, 171/3. ZPP (1977) člen 77, 77/2, 192, 196, 196/1, 196/2.ZPP člen 76, 76/2.
prodaja stečajnega dolžnika kot pravne osebe - sposobnost biti stranka - aktivna legitimacija - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
Po prodaji, s katero je sodišče prodalo stečajnega dolžnika kot pravno osebo, ostane stečajni dolžnik ista pravna oseba kot pred prodajo.
S prodajo stečajnega dolžnika kot pravne osebe izgubi (sedaj bivši) stečajni dolžnik sposobnost (še nadalje) biti stranka v sporih, ki zadevajo izključno stečajno maso, takšno sposobnost pa pridobi stečajna masa. Na stečajno maso preide tudi aktivna legitimacija izpodbijati pravna dejanja stečajnega dolžnika po določbah ZPPSL.