stečajni postopek - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - asignacija - sklenitev in izpolnitev pogodbe
Bistveno je, da ne gre za primer, ko bi stečajni dolžnik po vzpostavitvi obligacijskega razmerja s toženo stranko, torej naknadno, spreminjal modalitete izpolnitve svoje obveznosti v korist enega od upnikov (tožene stranke). Zato ne gre za naklanjanje ugodnosti toženi stranki in izpodbijano dejanje nima objektivnih elementov izpodbojnosti po določbah 1. in 3. odstavka 125. člena ZPPSL.
odstop stečajnega upravitelja od obojestransko odplačane pogodbe
Za presojo upravičenosti uveljavljanja oblikovalnega upravičenja stečajnega upravitelja (v treh mesecih po začetku stečajnega postopka) ni pravno pomembna pripravljenost izpolniti pogodbeno obveznost, temveč morebitna dejanska izpolnitev pogodbene obveznosti, in to v celoti.
ZPPSL člen 144, 144/1.ZPP člen 211, 363, 363/1, 363/2.
stečajni postopek - prerekanje terjatev - napotitveni sklep - nadaljevanje zaradi stečaja prekinjenega postopka - vložitev nove tožbe - litispendenca
Napotitev na pravdo v obravnavanem primeru ni pomenila, da lahko upnik vloži novo tožbo, ampak da začne postopek, s katerim bo dosegel želeni učinek (to je ponovno aktiviranje zaradi stečaja prekinjenega postopka), kar je pomenilo vložitev predloga za nadaljevanje prekinjenega postopka.
Ker tožena stranka sklepa o nadaljevanju prekinjenega postopka ni izpodbijala s posebno pritožbo, ga ne more izpodbijati naknadno, s pravnimi sredstvi proti odločbi o glavni stvari.
ZPPSL člen 31, 31/1, 127, 127-1.ZPP člen 3, 3/3, 7, 7/1, 7/2, 339.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - trditveno in dokazno breme - stečajni postopek - asignacija - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - upoštevanje sklenjene prisilne poravnave - sodno znano dejstvo
Sodišče sme ugotoviti dejstvo, ki ga stranka ni navedla, le, "če izhaja iz obravnave in dokazovanja, da ima namen razpolagati z zahtevkom, s katerim ne more razpolagati" (2. odstavek 7. člena v zvezi s 3. odstavkom 3. člena ZPP).
Tožeči stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih, ki jih je sodišče druge stopnje samo ugotovilo in na katere je oprlo svojo odločbo (2. odstavek 7. člena ZPP).
načelo vestnosti in poštenja - izpolnitev pogodbene obveznosti - predpogodba
Vztrajanje pri izpolnjevanju pogodbenih dolžnosti lahko le izjemoma nasprotuje načelu vestnosti in poštenja.
Smisel načela (pred)pogodbene zvestobe je, da pogodbenik ne sme storiti ničesar, zaradi česar bi se izjalovila sklenitev glavne pogodbe. Načelo (pred)pogodbene zvestobe pomeni zgolj konkretizacijo splošnega načela vestnosti in poštenja (12. člen ZOR).
ZPPSL (1989) člen 116, 116/1, 116//5. ZPPSL člen 129, 129/4.
stečajni postopek - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - ločitvena pravica hipoteka - rok za vložitev izpodbojne tožbe
Po določbi 5. odstavka 116. člena ZPPSL/89 je bilo mogoče pravna dejanja dolžnika izpodbijati tudi z uveljavljanjem ugovora v pravdi brez časovne omejitve iz 1. odstavka istega člena (po črki zakona sicer le za upnike). Vendar pa v tej zadevi tožeča stranka ne izpodbija ločitvene pravice (hipoteke) z ugovorom. Ugovor je abstraktna oznaka za obrambno sredstvo toženca. Tožeča stranka bi zato lahko na ta način izpodbijala ločitveno pravico le tedaj, če bi bila sama tožena.
stečajni postopek - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - asignacija - neobičajen način izpolnitve - domneva o obstoju subjektivnega elementa izpodbijanja - dokazno breme - opredelitev izpodbojnega pravnega dejanja - pravna posledica izpodbojnega pravnega dejanja
Način plačila, ki ni običajen, ni predpostavka izpodbojnosti pravnega dejanja, ampak samo domneve obstoja subjektivnega elementa dejanskega stanu izpodbijanja. Izpolnitev obveznosti na način, ki ni običajen, je namreč relevantna samo za ugotovitev obstoja domneve, da je upnik, v korist katerega je bilo pravno dejanje storjeno, vedel oziroma moral vedeti za dolžnikovo slabo ekonomsko-finančno stanje.
Ker je tožena stranka dokazala, da je bila izpolnitev z asignacijo v skladu z dogovorom z dne 3.2.1999, to je običajna, s čimer je izpodbila predpostavko domneve oziroma domnevno bazo iz 1. točke 4. odstavka 125. člena ZPPSL, je bilo na strani tožeče stranke breme, da dokaže, da je tožena stranka vedela za njeno (to je dolžničino) slabo ekonomsko-finančno stanje (1. odstavek 125. člena ZPPSL).
V stečajnem zakonu ni določena vsebina pravnega dejanja, ki se lahko izpodbija. Nedvomno so to pravni posli. Tako je lahko izpodbojen pravni posel; celo več pravnih poslov, če skupno oblikujejo neko dejanje; samo določeno dejanje iz nekega pravnega posla.
Izpodbojno je le tisto dejanje, ki ima pravne posledice; tisto, ki se negativno odraža na dolžnikovo premoženje. Takšno dejanje je bila asignacija, ne pa morda dogovor niti pogodba, ki sta bila le podlaga na negotovinsko plačevanje z asignacijami, na podlagi mesečnih situacij, nista pa imela konkretnih materialnopravnih posledic za premoženje tožeče stranke (stečajne dolžnice).
ZPP člen 86, 86/1, 92, 94, 94/2, 95, 95/1-4. ZPPSL (1989) člen 59, 59/1.
zastopanje - pravdno pooblastilo - prenos pooblastila - obseg substitucijskega pooblastila - stečajni postopek - dvom v nepristranskost stečajnega upravitelja - zastopanje stečajnih upnikov - zahteva za varstvo zakonitosti
Stranka lahko opravlja pravdna dejanja sama ali pa si v ta namen postavi pooblaščenca (načelo prostega zastopanja). Pooblaščenec zastopa stranko na podlagi pogodbe z zastopanim (notranje ali temeljno razmerje), medtem ko je samo pooblastilo, enostranska izjava volje za zastopanje, zunanji znak tega razmerja. Pooblastilo je upravičenje pooblaščenca za zastopanje, naslovljeno na tretje osebe (sodišče, nasprotno stranko), s tem da imajo pravdna dejanja pooblaščenca, opravljena v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kot če bi jih opravila stranka sama. Če se pooblastilo nanaša na ves postopek, torej na vsa pravdna dejanja, govorimo o pravdnem pooblastilu; sicer pa je pooblastilo lahko dano tudi samo za določena pravdna dejanja. V primeru podanega pravdnega pooblastila odvetniku, lahko le-ta prenese pooblastilo na drugega odvetnika ali ga pooblasti za posamezna pravdna dejanja (substitucija). Substitut je neposredni zastopnik stranke, v imenu katere opravlja pravdna dejanja, in ne odvetnika, ki je nanj prenesel pooblastilo. Tako ima substitut pri substitucijskem pooblastilu brez omejitev vse pravice pravdnega pooblaščenca.
Stečajni upravitelj je lahko tisti, ki je glede na naravo in obseg stečajne mase strokoven in v katerega nepristranskost ni mogoče dvomiti (1. odstavek 59. člena ZPPSL/89). Stečajni postopek je namreč oblikovan tako, da bi kar najbolj varoval interes strank, predvsem upnikov. Dvom v nepristranskost stečajnega upravitelja pa lahko vzbudi že okoliščina, da je v istem stečajnem postopku zastopal stečajne upnike (člen ZPP).
stečajni postopek -izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - izpolnitveno (izpodbojno) dejanje - posojilo, ki mu sledi pobot
Pri celotni transakciji je šlo materialnopravno samo za eno izpolnitveno dejanje, ki je bilo formalno izvedeno v dveh delih, kot prodaja, kateri je sledil pobot. Zato ga je bilo treba obravnavati kot eno izpodbojno dejanje, po določbah ZPPSL.
Iz vsebine in časovnega sosledja obeh delov izpodbijane transakcije (kupoprodaje nepremičnin in pobota) očitno (na prvi pogled) izhaja, da je bila kupoprodajna pogodba sklenjena zato, da je tožena stranka s pobotanjem dolžničine terjatve iz kupnine prišla do popolnega poplačila svoje, prej nastale, terjatve iz posojila.
ZUS člen 73. ZPSS člen 32, 32/1. ZBH člen 4, 31, 31/1.
ugotovitev pogojev za uvedbo likvidacijskega postopka (Zakon o predsanaciji, sanaciji, stečaju in likvidaciji bank in hranilnic - Ur.l. RS, št. 1/91-I in 46/93 - ZPSSLBH)
Po 1. odstavku 32. člena ZPSSLBH izda guverner banke Slovenije odločbo o ugotovitvi pogojev za uvedbo likvidacijskega postopka, če ugotovi, da banka ne izpolnjuje več predpisanih pogojev za nadaljnje delo ali na podlagi sklepa ustanoviteljev o prenehanju banke. Ker mora po 4. členu Zakona o bankah in hranilnicah (Uradni list RS, št. 1/91-I) banka poslovati po načelu likvidnosti, in sicer tako da stalno ohranja svojo plačilno sposobnost (1. odstavek 31. člena ZBH), je ugotovljena nelikvidnost stanje, ko banka ne izpolnjuje več predpisanih pogojev za nadaljnje delo. Ker je bila v obravnavanem primeru ugotovljena nelikvidnost, je bila podana pravna podlaga za izdajo odločbe o ugotovitvi pogojev za uvedbo likvidacijskega postopka.
ZPPSL člen 125.ZPP člen 380, 380/2.ZOR člen 446, 446/1, 446/3, 446/5.
zmotna uporaba materialnega prava - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pogodba o prevzemu dolga - privolitev upnika - pogodba o prevzemu izpolnitve - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z nakazilom upniku tožene stranke je tožeča stranka izpolnila svojo pogodbeno obveznost do tožene stranke. Pravno vzeto je zato šlo za izpolnitev njej, zato je ona oseba v korist katere je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje.
zahteva za varstvo zakonitosti - pravica do ločenega poplačila - ločitvena pravica in obresti - razdelitev posebne (ločene) stečajne mase
Začetek stečajnega postopka vpliva na višino terjatve, ki je zavarovana z ločitveno pravico, saj z začetkom stečajnega postopka ločitvena pravica preneha veljati glede obresti, ki do dneva začetka stečajnega postopka še niso zapadle.
Ločitveni upnik se poplača iz posbne (ločene) stečajne mase. O njegovem poplačilu odloči stečajni senat s sklepom o razdelitvi posebne (ločene) stečajne mase, ob smiselni uporabi določb o sklepu o glavni razdelitvi (163. člen ZPPSL). Tako se iz posebne (ločene) stečajne mase pred poplačilom ločitvenih upnikov poravnajo stroški prodaje premoženja, ki je bilo predmet ločitvenih pravic. Če pa posebna stečajna masa zadošča za poplačilo stroškov prodaje ločenega premoženja in za celotno poplačilo vseh ločitvenih upnikov, ni pravne podlage za ugotavljanje odstotka stroškov prodaje premoženja posebne stečajne mase, ki odpade na posameznega ločitvenega upnika; s tem pa tudi ne za zmanjšano poplačilo njihovih terjatev.
ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS07743
ZPPSL člen 60, 60/2, 64, 64/3, 160, 160/2.ZOR člen 173.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - kumulacija odškodninskih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - odgovornost za škodo od nevarne stvari - nesreča pri delu pri pravni osebi, ki ni delodajalec - potrjena prisilna poravnava - stroški stečajnega postopka - privilegirane terjatve delavcev - odškodnina za poškodbo pri delu - obseg izplačila odškodnine
Določbo 2. točke drugega odstavka 160. člena ZPPSL "odškodnine za poškodbo pri delu, ki jo je delavec utrpel pri dolžniku, ter za poklicne bolezni", je mogoče razumeti le tako, da gre za dolžnikove delavce in ne za kateregakoli delavca, ki je pri dolžniku utrpel poškodbo pri delu. Zato med privilegirane terjatve ne sodijo odškodnine delavcev drugih delodajalcev, ki ali delajo pri dolžniku ali na primer le službeno pridejo k dolžniku.
ZPPSL člen 99, 99/1. ZFPPod člen 23, 23/2, 25, 25/1, 25/2, 30, 30/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod - začetek in takojšen zaključek stečajnega postopka
ZFPPod daje prednost stečajnemu postopku pred postopkom izbrisa iz sodnega registra, če je bil že vložen predlog za začetek stečajnega postopka in založen predujem.
ZPPSL člen 59, 59/3, 137, 137/1, 163, 163/2, 163/2-2, 163/2-3, 172, 173, 173/2.ZPP člen 274, 274/1, 339, 339/1.
prisilna poravnava v stečaju - rok za prijavo terjatev - prekluzivni rok materialnega prava - terjatev iz naslova odškodnine - nesreča pri delu - zavrženje tožbe - bistvena kršitev določb pravnega postopka
Po postopku prisilne poravnave v stečaju, ki se je končal s potrditvijo prisilne poravnave, bodo lahko dobili svoje terjatve poplačane v skladu s pogoji prisilne poravnave tudi tisti upniki, ki svojih terjatev niso prijavili v stečajnem postopku.
zahteva za varstvo zakonitosti - poplačilo upnikov - stečajni postopek - stroški stečajnega postopka - priviligirane terjatve delavcev
Po določbi drugega odstavka 160. člena ZPPSL veljavni na dan 3. 7. 1993, je šlo privilegirano izplačilo vsem delavcem stečajnega dolžnika, ne glede na to, do kakšnih osebnih dohodkov so bili sicer upravičeni, omejeno pa je bilo po višini, na znesek, ki je ustrezal višini izhodiščnih plač, določenih s kolektivno pogodbo.
ustanovitev podjetja - stečajni postopek - izročitev nepremičnine - izločitvena pravica - stvarni vložek - vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo
Ni mogoče šteti, da je bila izročitev nepremičnin (kot stvarnega vložka) ob ustanovitvi podjetja brez vsakega pravnega pomena in učinka, pa čeprav zemljiškoknjižni prenos lastninske pravice na nepremičnini ni bil izveden.
Stranka nima pravne podlage zahtevati vrnitev predmeta pogodbe, ki ga je (kot stvarni vložek) izročila drugi stranki na podlagi pogodbe. Takšnega zahtevka ji ne daje niti stečajni postopek, saj bi bila upravičena zahtevati le izločitev stvari, ki ne pripadajo stečajni dolžnici.
zahteva za varstvo zakonitosti - pravni interes - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti - stečajni postopek nad invalidskim podjetjem - predhodno soglasje Vlade RS
Predhodno soglasje Vlade Republike Slovenije je procesna predpostavka za začetek stečajnega postopka nad invalidskim podjetjem.