Premoženje, ki ga tožnica zgolj v svojem imenu zasleduje z izpodbijanjem dolžnikovih pravnih dejanj v pravdi, ne bi moglo služiti poplačilu (tudi drugih) stečajnih upnikov, niti ne bi moglo vplivati na (obstoj vzroka za) odpis konkretne davčne terjatve. Čim je tako, takšno premoženje ni kasneje najdeno premoženje v smislu 106. člena ZDavP-2, ki bi utemeljevalo vzpostavitev odpisane davčne terjatve.
Ureditev pobotanja po Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji ni izključevala uporabe 316. člena Obligacijskega zakonika.
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da je tožničina pravna prednica pridobila le zahtevek za izstavitev za vpis sposobne listine in ni aktivno legitimirana za izbrisno tožbo, ali je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker se sodišče ni opredelilo do očitka, da je odstop od pogodb pravno veljaven, ter ali je podana bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku.