ZGD člen 232, 233. ZOR člen 242, 246. ZPPSL člen 149. URS člen 26.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost države – ravnanje stečajnega senata - dovolitev prodaje premoženja stečajnega dolžnika - prenos imenskih delnic – vpis v delniško knjigo – protipravnost
Imenske delnice so po svoji naravi na meji med rekta in ordrskimi vrednostnimi papirji. V tem kontekstu je za učinek prenosa pravic iz imenskih delnic bistven tudi (nadaljnji) razpolagalni pravni posel, ki je veljavno opravljen bodisi z indosamentom (233. člen ZGD v zvezi z 246. členom ZOR) ali preko cesije s (končnim) vpisom v delniško knjigo (tretji odstavek 242. člena v zvezi s tretjim odstavkom 246. člena ZOR). Pri tem pa je treba pojasniti še, da v primeru ne-izdaje (listinskih) imenskih delnic (v obliki rekta vrednostnih papirjev), sam vpis v delniško knjigo izpolni pogoj za učinkovanje prenosa pravic, saj s tem potreba po izročitvi delniških certifikatov logično odpade.
Določba 232. člena ZGD ne ureja pogojev prenosa imenskih delnic, ampak podrobneje določa način vodenja delniške knjige in učinek vpisa v delniško knjigo z vidika razmerij med delničarji in družbo. V tem kontekstu je potrebno tudi razumeti, da po tej določbi vpis novega delničarja v delniško knjigo nima oblikovalnega učinka za pridobitev pravic iz delnic, saj je za veljaven prenos delnic potrebno opraviti tako ustrezen zavezovalni kot tudi razpolagalni pravni posel. Šele ob izpolnitvi teh pogojev se opravi tudi ustrezen vpis v delniško knjigo, in sicer na podlagi prijave (priglasitve) za vpis.
Z izdajo sklepa o dovolitvi prodaje premoženja stečajnega dolžnika z dne 14. 7. 1998 stečajni senat ni kršil določbe 149. člena ZPPSL, saj je imela tožeča stranka ob začetku stečajnega postopka (zgolj) obligacijskopravno terjatev do stečajnega dolžnika in sicer za izdajo oziroma izročitev spornih imenskih delnic oziroma za izvršitev njihovega (neposrednega) vpisa v delniško knjigo (drugi odstavek 246. člena ZOR). Ta nedenarna terjatev pa je ob začetku stečaja postala denarna terjatev (drugi odstavek 112. člena ZPPSL).
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2, 377. ZFPPIPP člen 122, 122/4.
predlog za dopustitev revizije – obstoj sodne prakse - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je ugotovilo, da pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je tožnikov predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člen ZPP).
UPRAVNI SPOR – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO – STEČAJNO PRAVO
VS1013980
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZGO-1 člen 152. ZFPPIPP člen 131, 131/1.
dovoljena revizija – nelegalna gradnja – sklep o dovolitvi izvršbe – stečajni postopek nad zavezancem – pomembno pravno vprašanje – osebni stečaj – namen inšpekcijskega ukrepa – vpliv stečaja na inšpekcijski postopek – ničnost inšpekcijske odločbe - protipravno ravnanje
Tudi po začetku stečajnega postopka nad inšpekcijskim zavezancem je dovoljeno izdati sklep o dovolitvi izvršbe na podlagi 152. člena ZGO-1 izrečenega inšpekcijskega ukrepa odstranitve nelegalne gradnje. Namen tega sklepa o dovolitvi izvršbe namreč ni prejeti poplačilo iz stečajne mase, ampak na zemljišču nezakonitega posega vzpostaviti zakonito stanje.
varstvo lastninske pravice – prenehanje vznemirjanja lastnika nepremičnine – negatorna tožba – stvarna aktivna legitimacija - lastnik nepremičnine – izpodbojna domneva - pridobitev lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice v stečajnem postopku – prodaja stečajnega dolžnika – vknjižba v zemljiško knjigo
Domneva se, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo (prvi odstavek 11. člena SPZ), vendarle pa gre za domnevo, ki jo je mogoče na ustrezen način izpodbiti.
Tožeča stranka pridobitev svoje lastninske pravice utemeljuje kot originarno pridobitev v stečajnem postopku na podlagi pogodbe o prodaji stečajnega dolžnika kot pravne osebe v zvezi s sklepom sodišča o izročitvi prodane pravne osebe tožeči stranki kot kupcu. Na omenjeni pravni podlagi je sicer pridobila originarno lastninsko pravico na stečajnem dolžniku kot pravni osebi, ne pa na posameznih stvareh (premoženju) stečajnega dolžnika. Ker tožeča stranka ni pridobila lastninske pravice na nepremičninah stečajnega dolžnika s sodno odločbo, je tožena stranka domnevo lastninske pravice lahko izpodbijala zgolj z ugovorom v tej pravdi, vprašanje lastninske pravice pa se je obravnavalo kot predhodno vprašanje (13. člen ZPP).
ZDavP-2 člen 143, 155, 155/1-7. ZDavP-1 člen 40, 40/2. ZDoh člen 1, 2, 3, 4, 5, 37, 40. ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – davčna izvršba - davek od dohodkov iz dejavnosti – dohodnina – viri dohodnine - stečaj samostojnega podjetnika posameznika – prenehanje obveznosti, ki izvira iz dejavnosti – obveznost osebne narave - zavrnitev revizije
Poračun dohodnine na letni ravni je v vsakem primeru davek od dohodkov fizičnih oseb, ne glede na naravo posameznega vira dohodnine (tudi če so osnova za dohodnino samo dohodki iz opravljanja dejavnosti). Gre za davek, ki je vezan na posameznika kot fizično osebo (5. člen ZDoh), in kot tak predstavlja obveznost osebne narave.
Ker so z zaključkom stečajnega postopka s. p. (po določbah ZPPSL) po takratnem uveljavljenem stališču sodne prakse prenehale le terjatve, ki so se nanašale na poslovno dejavnost s. p., ne pa tudi terjatve osebne narave, je pravilno stališče davčnih organov in prvostopenjskega sodišča, da obveznost plačila dohodnine s stečajem s. p. ni prenehala.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - objektivni pogoj izpodbojnosti - oddelitev z ustanovitvijo nove družbe – konvalidacija - časovne meje izpodbojnosti - legitimacija stečajnega upravitelja - uveljavljanje zahtevkov po členu 636 ZGD-1 - tožba na vrnitev aktivnega premoženja tožene stranke v stečajno maso
Pravnega dejanja oddelitve gospodarske družbe ni mogoče izpodbijati po pravilih o izpodbijanju pravnih dejanj stečajnega dolžnika.
Stečajni upravitelj prenosne družbe nima pravice za račun njenih upnikov od oddeljene družbe zahtevati vrnitve vrednosti z delitvenim načrtom njej dodeljenega premoženja, zmanjšanega za obveznosti, ki so ji bile dodeljene v delitvenem načrtu.
TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO
VS4002062
ZTFI člen 155, 296, 296/4-2, 301. ZBan člen 48, 49, 55, 59.
dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v borznoposredniški družbi - odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža – dobro ime in ugled oseb v vodstvu pravne osebe
Osebna podstat pravne osebe se najmočneje odraža prav v vodstveni strukturi le-te, zato obstajajo takšni primeri, kjer je utemeljeno pravno osebo presojati preko njene osebne podstati. Presoja ugleda predstavlja takšen primer, ko ugled vodstvenega kadra pravne osebe pomembno vpliva na ugled pravne osebe.
Ali se za vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo v smislu 24. člena ZFPPIPP šteje tudi pogodba, ki je prenehala veljati pred začetkom stečajnega postopka in je povzročila prenehanje trajnega razmerja za naprej, terjatev pa izvira iz obdobja veljavnosti pogodbe?
ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 17/3, 25, 25/2. ZFPPIPP člen 51, 52/1, 121, 121/1.
spor o pristojnosti – stečajni postopek – krajevna pristojnost - ustalitev pristojnosti – sedež stečajnega dolžnika
Za presojo pristojnosti za odločanje v stečajnem postopku, ki se ravna po sedežu dolžnika, je praviloma odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za začetek stečajnega postopka.
Po določbi 2. točke drugega odstavka istega člena se je štelo, da so za tekoče poslovanje podjetja nujna zlasti plačila tekočih stroškov poslovanja (elektrika, voda in podobno). Ker je plačilo elektrike dovoljeno v času nelikvidnosti oziroma prezadolženosti, mora veljati toliko bolj, da je dovoljeno tudi v času, ko podjetje še ni nelikvidno oziroma prezadolženo (argument a maiori ad minus).
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 91, 91/2. ZPPSL člen 125, 125/1. SPZ člen 15, 37. OZ člen 50, 283, 319.
navidezna pogodba - odpust dolga - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - oškodovanje stečajnih upnikov - prenos pravic iz neregistrirane blagovne znamke - neregistriran znak
Neregistriran znak ni stvar, ki bi bila lahko predmet lastninske pravice. Prav tako zakon neregistriranemu znaku samemu po sebi oziroma njegovi uporabi ne podeljuje narave premoženjske pravice, ki bi jo bilo mogoče upoštevati kot del stečajne mase.
V obravnavanem primeru je izpodbijano pravno dejanje po svoji vsebini izvedba dogovora o odpustu dolga.
Odpust dolga stečajnemu dolžniku sam po sebi nima za posledico oškodovanja stečajnih upnikov. Obveznost stečajnega dolžnika zaradi odpusta dolga preneha, posledično se pasiva stečajnega dolžnika zmanjša, preostale terjatve stečajnih upnikov pa se lahko poplačajo v višjem deležu, kot bi se sicer.
Najemno pogodbo za poslovne prostore je treba odpovedati sodno, zato neposredno tožeči stranki poslan dopis o odpovedi nima pravnega učinka. Določba prvega odstavka 122. člena ZPPSL za primer odpovedi najemne pogodbe določa le drugačne odpovedne roke, ne posega pa v način odpovedi, kot izhaja iz preostalih predpisov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VS4001984
ZPP člen 46, 46/1, 48, 63, 67. ZIZ člen 62, 62/2.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti – izvršilni postopek – stečajni postopek zoper toženo stranko pred drugim sodiščem – koneksna tožba
Ker ne gre za koneksno tožbo, ki bi bila vložena po začetku stečaja, do atrakcije krajevne pristojnosti v danem primeru ne more priti. Drugih okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da se bo predmetni pravdni postopek hitreje in z manjšimi stroški izvedel pred novogoriškim sodiščem, ki vodi stečaj nad toženo stranko, pa iz predloga za prenos pristojnosti ni razbrati.
ZFPPIPP člen 227, 227/1, 282, 282/2, 296, 298, 298/1, 305, 305/4.SPZ člen 167, 167/1, 167/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - ločitvena pravica - prijava v stečajnem postopku - prenehanje ločitvene pravice - izvensodno uveljavljanje ločitvenih pravic - sistemska razlaga zakona
Ločitvene pravice, ki se lahko uveljavijo zunajsodno, torej ni treba prijaviti v stečajnem postopku.
Po presoji Vrhovnega sodišča je materialnopravno zmotno tožbeno izhodišče, da pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja s poročilom po 146. in 181. členu ZFPPIPP „le pomaga predstaviti finančni vidik obstoječega stanja“. Vloga pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja je namreč ključna pri presoji materialnopravnih predpostavk za vodenje postopka prisilne poravnave. Prav on s pritrdilnim mnenjem po četrtem odstavku 146. člena ZFPPIPP v končni posledici presodi, da materialnopravne predpostavke za vodenje prisilne poravnave obstajajo. Čeprav drži, da odločitev o sprejetju prisilne poravnave sprejmejo upniki, pa le-ti navadno nimajo vseh potrebnih poslovno finančnih znanj in se posledično zanesejo na poročilo neodvisnega strokovnjaka, konkretno pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja. Vrhovno sodišče poudarja, da v primeru insolventnosti podjetja v ospredje stopijo interesi upnikov, ki postanejo nadrejeni interesom lastnikov. Poleg tega je s 137. členom ZFPPIPP še posebej (podrobneje) urejeno načelo razkritja finančnega položaja in poslovanja dolžnika, po katerem mora dolžnik upnikom razkriti vse informacije, potrebne za njihovo odločitev o sprejetju prisilne poravnave.
Drugi odstavek 181. člena ZFPPIPP določa smiselno uporabo taksativno naštetih pravil 146. člena ZFPPIPP. Zato pooblaščeni ocenjevalec ne more zadostiti zahtevam 181. člena ZFPPIPP s (ponovno) opravo analize po 146. členu ZFPPIPP. Zakonodajalec je namreč predvidel razliko med poročilom po 146. in 181. členom ZFPPIPP, ki je v tem, da pooblaščeni ocenjevalec glede na spremenjeni načrt finančnega prestrukturiranja smiselno pripravi poročilo po izhodiščnih postavkah 146. člena ZFPPIPP. Pri tem drži, da določba 181. člena ZFPPIPP ne vsebuje zahteve po opravi kompleksne finančno-ekonomske-poslovne analize mimo pravil 146. člena ZFPPIPP.
ZFPPIPP člen 233, 233/1, 233/6. ZUS-1 člen 64, 64/1-4, 94.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – predujem za stroške stečajnega postopka – finančni položaj pravne osebe
Izpolnjenost pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči po šestem odstavku 233. člena ZFPPIPP, oziroma kdaj se šteje, da pravna oseba nima sredstev za založitev predujma iz prvega odstavka 233. člena ZFPPIPP, je treba presojati glede na določbe ZFPPIPP (npr. 10., 14. člen).
ZFPPIPP člen 121, 243, 286. ZPP člen 98, 98/5, 105a, 108, 108/7, 113, 277, 277/2, 305, 305/3, 324. URS člen 22, 23, 25.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlaga zakona - pravica do obravnavanja pred sodiščem - stečajni postopek - vsebina poziva upnikom za prijavo terjatev - prijava terjatve v elektronski obliki - napačen in pomanjkljiv pravni pouk sodišča - ZFPPIPP
Na dobesedno razlago določbe 243. člena ZFPPIPP bi bilo mogoče opreti stališče, da sodišče ni ravnalo napak, ko upnikov ni opozorilo na (novo) procesno zahtevo, ki jo je uveljavila novela ZFPPIPP-C z določbo 123.a člena. Potem, ko je zakonodajalec presodil, da je upnike treba posebej opozoriti na nekatere procesne zahteve in posledice njihovega nespoštovanja, pa ustavi prijazna razlaga ne le omogoča, ampak zahteva od sodišča takšno uporabo določbe 243. člena ZFPPIPP, da v oklicu opozori upnike na vse procesne zahteve, katerih nespoštovanje ima za posledico izgubo pravic. Zaradi pomanjkljivega in delno zavajajočega poziva upnikom, kako naj vložijo prijave terjatev, je bila z zavrženjem prijave, ki je bila sicer vložena v nasprotju z določbo 123.a člena ZFPPIPP, upniku onemogočena možnost obravnavanja obstoja njegove terjatve pred sodiščem, kar predstavlja kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. S tem je bila kršena tudi določba 23. člena Ustave.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO - DAVKI
VS4001912
ZPP člen 286. ZOR člen 361. ZPPSL člen 43.
zastaranje – prekluzija ugovora zastaranja – materialnopravni ugovor – prisilna poravnava – vrnitev preveč plačanega davka
Kadar se dolžnik sklicuje na zastaranje na podlagi dejstev, ki so bila pravočasno navedena v smislu 286. člena ZPP, ne navaja nobenega novega dejstva, pač pa uveljavlja materialnopravni ugovor, za katerega ne velja sistem prekluzij. In to ne glede na to, ali je posamezna dejstva navedla tožena stranka, ki se na zastaranje sklicuje ali tožeča stranka.
Po določbi 43. člena ZPPSL upniki prijavijo terjatve, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave. Terjatev, vezana na odložni pogoj nastane z dnem, ko se odložni pogoj izpolni.
Ali lahko sodišče odloči o odškodninski odgovornosti članov poslovodstva po 42. členu ZFPPIPP in članom poslovodstva naloži v plačilo povrnitev škode, še preden je v stečajnem postopku znana višina poplačila terjatev stečajnih upnikov iz stečajne mase?