Po določbi 80. člena ZPP mora sodišče (med drugim) ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka. Tako je dolžno postopati tudi revizijsko sodišče. Ker je tožena stranka z izbrisom iz sodnega registra prenehala, tožeča stranka pa po tedaj veljavni določbi desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP ni v enoletnem (prekluzivnem) roku od objave izbrisa tožene stranke iz sodnega registra uveljavila zahtevkov do morebitnih osebno odgovornih družbenikov (prvi in šesti odstavek 442. člena ZFPPIPP), je odpadla procesna predpostavka za meritorno obravnavanje revizije. Ker pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti, je revizijsko sodišče v skladu s 377. členom ZPP odločilo, kot je razvidno iz I. točke izreka tega sklepa.
Domneva se, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo (prvi odstavek 11. člena SPZ), vendarle pa gre za domnevo, ki jo je mogoče na ustrezen način izpodbiti.
Tožeča stranka pridobitev svoje lastninske pravice utemeljuje kot originarno pridobitev v stečajnem postopku na podlagi pogodbe o prodaji stečajnega dolžnika kot pravne osebe v zvezi s sklepom sodišča o izročitvi prodane pravne osebe tožeči stranki kot kupcu. Na omenjeni pravni podlagi je sicer pridobila originarno lastninsko pravico na stečajnem dolžniku kot pravni osebi, ne pa na posameznih stvareh (premoženju) stečajnega dolžnika. Ker tožeča stranka ni pridobila lastninske pravice na nepremičninah stečajnega dolžnika s sodno odločbo, je tožena stranka domnevo lastninske pravice lahko izpodbijala zgolj z ugovorom v tej pravdi, vprašanje lastninske pravice pa se je obravnavalo kot predhodno vprašanje (13. člen ZPP).