STEČAJNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002393
ZPPSL člen 80, 80/2. ZPP člen 2, 2/1, 41, 357, 367, 367/5, 381.
odgovornost stečajnega upravitelja – sklenitev posojilne pogodbe – posojanje denarja iz stečajne mase – udeleženec stečajnega postopka – skupna škoda – tožba za povrnitev škode zoper stečajnega upravitelja - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov formalnih sospornikov – prekoračitev tožbenega zahtevka
V času trajanja stečajnega postopka lahko vloži tožbo za plačilo skupne škode zoper razrešenega stečajnega upravitelja novi stečajni upravitelj v imenu stečajnega dolžnika za račun stečajne mase.
Zavarovalna pogodba bi bila lahko v takšnem primeru, kot je obravnavan, vzajemno neizpolnjena samo, če bi obstajala obveznost izpolnitve na strani obeh pogodbenih strank. To pomeni, da bi lahko zavarovalnica zahtevala izpolnitev obveznosti za plačilo premij samo, če bi njena obveznost iz zavarovalne pogodbe (to pa je plačilo zavarovalnine, kar predpostavlja nastanek enega ali več zavarovalnih primerov) tudi že nastala v obdobju, ko je Pogodba še trajala, pa ni bila izpolnjena. Torej, če bi tudi zavarovalnica že imela konkretno nastalo obveznost plačila zavarovalnine. Kaj takega pa iz dejanskih ugotovitev sodišč nižjih stopenj, na katere je revizijsko sodišče vezano, ne izhaja.
povrnitev škode - odgovornost družbenika - stečajni postopek - odstop odškodninske terjatve tretjemu v stečajnem postopku - procesna in stvarna legitimacija tretjega
Če je terjatev v stečaju odstopljena posameznemu upniku, jo ta izterja (samo) v svojem imenu in (samo) za svoj račun. Njegova procesna legitimacija zato ni pogojena z odprtostjo stečajnega postopka.
ZFPPIPP člen 46, 271 - 275. ZPP člen 367a, 367a/1.
stečajni postopek - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - poravnava obveznosti s strani hčerinske družbe
Revizija se dopusti glede vprašanje: Al
i je v stečajnem postopku glede na pravila ZFPPIPP možno izpodbijati ravnanje stečajnega dolžnika, ki je v tem, da je stečajni dolžnik enega izmed svojih upnikov v celoti poplačal na način, da je podal navodilo svoji hčerinski družbi, da naj iz svojega premoženja poplača tega njegovega upnika (torej upnika stečajnega dolžnika), hčerinska družba pa je to navodilo upoštevala ter terjatev svoje matične družbe (torej stečajnega dolžnika) poplačala, po izvedbi navodila pa je stečajni dolžnik izvedena ravnanja hčerinske družbe priznal kot izpolnitev svojega dolga do upnika.
- ali je v primeru izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika dopustno dokazovanje objektivnega pogoja izpodbojnosti tudi v primeru, kadar domneva o njegovem obstoju iz 1. točke prvega odstavka 272. člena ZFPPIPP ni izpolnjena oziroma kadar tožena stranka uspe obstoj domneve izpodbiti?
- če upnik pridobi terjatev do stečajnega dolžnika s cesijo – ali je pri ugotavljanju časa izpolnitve obveznosti stečajnega dolžnika (1. točka prvega odstavka 272. člena ZFPPIPP v zvezi z drugim odstavkom 272. člena ZFPPIPP) odločilno razmerje med prvotnim upnikom (oz. cedentom) in stečajnim dolžnikom, ali razmerje med novim upnikom (oz. cesionarjem) in stečajnim dolžnikom?
ZPPSL člen 6, 10, 111, 111/4, 158. ZIZ člen 15, 55, 55/1-7, 136, 137. ZPP člen 339, 339/2-14.
izvršilni postopek – ugovor zoper sklep o izvršbi - stvari, izvzete iz izvršbe – stečajna masa - omejitev izvršbe – ločitvena pravica – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkljivosti odločbe
Upnik je v predlogu za izvršbo kot sredstvo izvršbe navedel izvršbo na dolžnikovih sredstvih pri organizaciji za plačilni promet, ne pa na posebno ločitveno maso v višini 19.300,00 EUR. To pomeni, da v skladu z določbami ZIZ o omejitvi izvršbe sicer ni mogoče seči na denarna sredstva, pridobljena z unovčenjem premoženja, na katerem je obstajala ločitvena pravica, nikakor pa nima za posledico, da se upnik ne bi mogel poplačati iz drugih sredstev na dolžnikovem transakcijskem računu.
ZBPP člen 24, 24/2, 24/3. ZFPPIPP člen 382, 382/1, 397, 398.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – brezplačna pravna pomoč za osebni stečaj – očitna nerazumnost zadeve – objektivni pogoj za brezplačno pravno pomoč – obstoj premoženja – odpust obveznosti – namen osebnega stečaja in odpusta obveznosti – obseg presoje organa za brezplačno pravno pomoč
Ker je postopek osebnega stečaja urejen kot en postopek, znotraj katerega je kot poseben postopek predviden tudi postopek odpusta obveznosti, mora organ za BPP pri presoji vsake posamične prošnje za brezplačno pravno pomoč za osebni stečaj upoštevati, da je razumnost predloga osebnega stečaja (lahko) tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžniku in doseganju pravnih učinkov le-tega, pri čemer pa neobstoj premoženja dolžnika po določbah ZFPPIPP ni ovira za vodenje in (uspešen) zaključek odpusta obveznosti dolžniku. Na presojo razumnosti začetka osebnega stečaja tudi ne more vplivati okoliščina, da prosilec v predlogu osebnega stečaja odpusta obveznosti (še) ni predlagal, saj se navedeni predlog lahko vloži do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja.
Zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč za začetek osebnega stečaja zaradi neobstoja premoženja prosilca (dolžnika) je v nasprotju z interesi, ki se zasledujejo z institutom brezplačne pravne pomoči (zagotovitev pravice do socialne države in načela enakosti), kot tudi z interesi, ki se zasledujejo v osebnem stečaju, katerega del je (lahko) tudi odločanje o odpustu obveznosti.
sposobnost biti stranka – izbris iz sodnega registra – prenehanje družbe zaradi stečaja – prenehanje družbe brez pravnih naslednikov – zavrženje revizije
Po določbi 80. člena ZPP mora sodišče (med drugim) ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka. Tako je dolžno postopati tudi Vrhovno sodišče. Ob ugotovitvi, da je tožena stranka z izbrisom iz sodnega registra prenehala (in da zaradi zaključka stečaja nima pravnih naslednikov), je odpadla procesna predpostavka za meritorno obravnavanje revizije.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VS4002314
ZOR člen 1035, 1038, 1038/2. OZ člen 316.
pogodba o denarnem depozitu – vezana hranilna vloga – pobot - pobotanje terjatve banke s terjatvijo iz naslova vrnitve depozita – prepoved pobotanja – nezakonitost pobota
Po ustaljeni sodni praksi banka ne sme enostransko pobotati depozita oziroma dobroimetja na računu svojega dolžnika z lastno terjatvijo do komitenta na podlagi kreditne pogodbe. Enako velja tudi za terjatve banke iz naslova provizij, kakršno ima tožena stranka v obravnavani zadevi.
ZPPSL člen 125, 125/1. ZGD člen 521, 521/3-2. ZSReg člen 20, 20/2.
stečajni postopek - asignacija - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - začetek teka roka za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pripojitev - pravne posledice vpisa pripojitve v sodni register - dopuščena revizija
Sklep pritožbenega sodišča, s katerim je bil sklep registrskega sodišča o pripojitvi ene družbe z omejeno odgovornostjo k drugi razveljavljen, nima suspenzivnega učinka in tak sklep ne pomeni, da so z njim razveljavljeni tudi učinki samega vpisa pripojitve.
Odločitev sodišč prve in druge stopnje, da je bil M. d.o.o. v trenutku začetka stečajnega postopka (12. 6. 2003) zoper drugo tožnico že pripojen k njej in ni več obstajal kot samostojna pravna oseba, zaradi česar je treba tudi za pravna dejanja, ki jih je izvršil M. d.o.o., od tega trenutka računati obdobje njihove izpodbojnosti, je tako pravilna.
STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS4002286
ZFPPIPP člen 231, 231/3.
zavarovanje terjatve - zastavna pravica na nepremičnini - hipoteka - zavarovanje za tuj dolg (obveznost) - stečajni postopek - začetek stečajnega postopka - predlog za uvedbo stečajnega postopka - začetek stečajnega postopka zoper realnega dolžnika - upravičeni predlagatelj začetka stečajnega postopka - zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka - zahteva za varstvo zakonitosti
Predlog za začetek stečajnega postopka je [med drugim] upravičen vložiti upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka.
Zastaviteljica je z ustanovitvijo hipoteke na svoji nepremičnini prevzela odgovornost za obveznost glavne dolžnice do upnice. S tem ni nastala neka nova obveznost, temveč je zastaviteljica le prevzela odgovornost za izpolnitev obstoječe (že nastale) obveznosti glavne dolžnice (za katero je jamčila poleg glavne dolžnice) oziroma je le zavarovala upničino terjatev.
Zastaviteljica je zastavila svojo nepremičnino za dolg, ki ga je glavna dolžnica imela do upnice. Če glavna dolžnica ne bi plačala, bi se upnica (kot imetnica terjatve, zavarovane z zastavno pravico) lahko poplačala iz zastavljene nepremičnine. Poplačan bi bil dolg glavne dolžnice, katerega poplačilo je sicer zavarovala zastaviteljica, ne pa dolg zastaviteljice. Čeprav bi se upnica poplačana iz zastavljene nepremičnine zastaviteljice, bi bila poplačana njena terjatev do glavne dolžnice in ne do zastaviteljice.
Zastaviteljica ni dolžnica zastavne upnice, temveč tista, ki je prevzela odgovornost za obveznost glavne dolžnice. Zato mora, če glavna dolžnica ni izpolnila obveznosti, trpeti prisilno (sodno) prodajo svoje (zastavljene) nepremičnine. Pri zastavi nepremičnine za tuj dolg namreč upnica nima pravice zahtevati od realne dolžnice plačila hipotekarne terjatve, temveč lahko zahteva le prodajo zastavljene nepremičnine in poplačilo iz dosežene kupnine. S tem: (a) da se obseg odgovornosti zastaviteljice ne zmanjša, čeprav stečajna (razdelitvena) masa v stečajnem postopku nad glavno dolžnico ne zadošča za celotno poplačilo zavarovane obveznosti, in (b) da odgovornost zastaviteljice preneha tudi, če kupnina, dosežena pri prodaji nepremičnine zaradi uveljavitve hipoteke, ne zadošča za polno poplačilo zavarovane obveznosti.
ZGD člen 8, 394, 394/2. SPZ člen 154. ZFPPod člen 27. OZ člen 9, 334.
stečaj - prenehanje obveznosti - akcesorne terjatve - dopuščena revizija - izbris pravne osebe brez likvidacije - rok za uveljavljanje terjatev - zahtevek hipotekarnega upnika - sprememba sodne prakse Vrhovnega sodišča
Za uveljavljanje zahtevka hipotekarnega upnika zoper toženca kot hipotekarnega dolžnika ne velja določba o prekluzivnem roku za uveljavljanje terjatev do družbenikov izbrisane družbe iz drugega odstavka 394. člena ZGD. Prenehanje gospodarske družbe – dolžnika – je v bistvenem mogoče primerjati s smrtjo dolžnika: odločilna skupna značilnost obeh primerov (tertium comparationis) v tem primeru je izginotje pravnega subjekta, ki je (bil) nosilec obveznosti. Kako smrt dolžnika vpliva na obstoj njegovih obveznosti, ureja OZ v 334. členu (enako pred tem ZOR v 359. členu): s smrtjo dolžnika preneha obveznost samo, če je nastala glede na osebne lastnosti katere izmed pogodbenih strank ali glede na osebne sposobnosti dolžnika. Stališče, da so z izbrisom, osebnega dolžnika, pravne osebe, brez likvidacije, prenehale terjatve proti njemu, je pravno zmotno.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – neupravičena pridobitev – vrnitev danega – vračilo v naravi – nadomestitev vrednosti stvari
Primarno pravilo vračanja neupravičeno pridobljenega je vrnitev prejetega. Šele kadar to ni mogoče (ker gre na primer za individualno določeno stvar, ki je uničena), je neupravičeno obogateni dolžan nadomestiti vrednost tistega, kar je prejel. Vrhovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da to pomeni, da sme tožeča stranka v stečajno maso zahtevati vrnitev tistega, kar je bilo predmet izpodbijanega dejanja, in nima zahtevka za denarno nadomestilo, če je vrnitev v naravi še mogoča.
ZFPPIPP člen 34, 34/2-4, 131, 131/1, 121/2-3, 268, 268/4, 289, 289/2, 355, 355/3-7. ZDDV-1 člen 88, 88/7.
zavarovanje terjatev – zastavna pravica na nepremičnini - stečajni postopek – občasni stroški stečajnega postopka – prodaja premoženja stečajnega dolžnika – davek na dodano vrednost – zahteva za varstvo zakonitosti
Določba 7. točke tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP je pravna podlaga za plačilo davka na dodano vrednost kot občasnega stroška stečajnega postopka v zvezi s prodajo premoženja stečajnega dolžnika, ne pa tudi za plačilo davka na dodano vrednost v zvezi s pravnimi posli, ki jih je stečajni dolžnik opravil med postopkom prisilne poravnave in pred začetkom stečajnega postopka.
ZBPP člen 24, 24/2, 24/3. ZFPPIPP člen 397, 398, 399, 399-4, 400, 400/1, 400/2, 400/3, 402, 402/1, 403, 403/1.
brezplačna pravna pomoč za osebni stečaj - dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – presoja upravičenost dodelitve brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva – obseg presoje organa za brezplačno pravno pomoč - odpust obveznosti v osebnem stečaju
Ker je postopek osebnega stečaja urejen kot en postopek, znotraj katerega je kot poseben postopek previden tudi postopek odpusta obveznosti, mora organ za BPP pri presoji vsake posamične prošnje za brezplačno pravno pomoč za osebni stečaj upoštevati, da je razumnost predloga osebnega stečaja (lahko) tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžniku in doseganju pravnih učinkov le-tega, pri čemer pa neobstoj premoženja dolžnika pri določbah ZFPPIPP ni ovira za vodenje in (uspešen) zaključek odpusta obveznosti dolžniku.
Zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč za začetek osebnega stečaja zaradi neobstoja premoženja prosilca (dolžnika) je v nasprotju z interesi, ki se zasledujejo z institutom brezplačne pravne pomoči (zagotovitev pravice do socialne države in načela enakosti), kot tudi z interesi, ki se zasledujejo v osebnem stečaju, katerega del je (lahko) tudi odločanje o odpustu obveznosti.
Pri odločanju o izpolnjevanju pogojev za odobritev brezplačne pravne pomoči za postopek osebnega stečaja po 24. členu ZBPP se s presojo pogoja za odpust obveznosti po 4. točki 399. člena ZFPPIPP presega pravni standard očitne nerazumnosti zadeve, saj tega pogoja pri odločanju o začetku odpusta obveznosti ni dolžno presojati niti sodišče, pristojno za odločanje v postopku osebnega stečaja.
ZPPSL člen 36, 36/2, 144, 144/1, 144/2. ZPP člen 181, 181/2, 205, 205-4. Ustava člen 14.
stečajni postopek - prerekanje terjatve – napotitev na pravdo – vložitev tožbe – zavrženje tožbe pravni interes za tožbo
Napotilo Okrožnega sodišča v Ljubljani je bilo v skladu s prvim odstavkom 144. člena ZPPSL, tožeča stranka pa ni ravnala po njem, saj nadaljevanja prekinjenega postopka ni predlagala v petnajstih dneh. ZPPSL sicer neposredno ne določa, da je treba v primeru zamude omenjenega roka tožbo zavreči, vendar taka posledica izhaja iz nastalega pravnega položaja tožeče stranke. Po določbi drugega odstavka 144. člena ZPPSL njena terjatev, tudi če bi bila pravnomočno ugotovljena v tem gospodarskem sporu, ne bi bila upoštevana pri razdelitvi stečajne mase. Zato nima pravnega interesa za vodenje tega gospodarskega spora. Pritožbeno sodišče je zato njeno tožbo utemeljeno zavrglo na podlagi določbe drugega odstavka 181. člena ZPP, ki dovoljuje ugotovitveno tožbo le tedaj, če ima stranka korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja.
Določba prvega odstavka 144. člena ZPPSL najbrž res ni bila dovolj jasna in zato morda tudi ustavno sporna, vendar je to lahko veljalo le do objave sklepov Vrhovnega sodišča, navedenih v 8. točki obrazložitve. Od tedaj dalje ni bilo več nejasnosti, kako razumeti sporno zakonsko določbo. Zakonska določba je poleg tega takšna, da je nedvomno terjala odziv upnika, katerega terjatev je bila v stečajnem postopku prerekana in je prejel napotitveni sklep. Če je bil v negotovosti, kako ravnati, bi se lahko in moral pozanimati, kako zakonsko določbo in na njej temelječ napotitveni sklep razume sodna praksa. Zato v sedanjem času določbe ni mogoče (več) šteti za neustavno zaradi njene nejasnosti.
ZPP člen 80. ZFPPIPP člen 442, 442/1, 442/6, 442/10.
sposobnost biti stranka - dopuščena revizija - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - osebno odgovorni družbenik
Po določbi 80. člena ZPP mora sodišče (med drugim) ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka. Tako je dolžno postopati tudi revizijsko sodišče. Ker je tožena stranka z izbrisom iz sodnega registra prenehala, tožeča stranka pa po tedaj veljavni določbi desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP ni v enoletnem (prekluzivnem) roku od objave izbrisa tožene stranke iz sodnega registra uveljavila zahtevkov do morebitnih osebno odgovornih družbenikov (prvi in šesti odstavek 442. člena ZFPPIPP), je odpadla procesna predpostavka za meritorno obravnavanje revizije. Ker pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti, je revizijsko sodišče v skladu s 377. členom ZPP odločilo, kot je razvidno iz I. točke izreka tega sklepa.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2. ZFPPIPP člen 108, 108/2-7, 108/3, 109, 109/1-1, 497, 497/1.
dovoljenost revizije – odvzem dovoljenja stečajnemu upravitelju - pomembno pravno vprašanje – jasno zakonsko besedilo - dovoljenje izdano pred veljavnostjo ZFPPIPP – oseba vredna javnega zaupanja – čas storitve kaznivega dejanja – zelo hude posledice – nekonkretizirane posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Revizija ni dovoljena glede pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila. Iz določbe 497. člena ZFPPIPP jasno izhaja, da so dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja, ki so bila izdana pred veljavnostjo ZFPPIPP, izenačena z dovoljenji, izdanimi v času veljavnosti ZFPPIPP (razen izjem po tretjem odstavku tega člena), iz česar sledi, da se določbe tega zakona o odvzemu dovoljenja uporabljajo tudi za upravitelja, ki je bil v to funkcijo imenovan pred veljavnostjo ZFPPIPP.
Presplošno sklicevanje na zelo hude posledice izpodbijane odločitve ne zadošča za sklep, da je revizija dovoljena v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Za škodo, nastalo zaradi dejanja stečajnega upravitelja, ki ga je odobril stečajni senat ali stečajni sodnik, ali zaradi tega, ker je stečajni upravitelj ravnal po navodilu stečajnega sodnika, stečajni upravitelj ni odgovoren, razen če je na goljufiv način izposloval odobritev ali navodilo. Glede na besedilo drugega odstavka 61. člena ZPPSL ni stečajni upravitelj tisti, ki bi moral navajati in dokazovati, da odobritve ali navodila ni izposloval na goljufiv način. Obstoj tega dejstva (goljufivega načina) mora zatrjevati in dokazovati tisti, ki se na to dejstvo sklicuje in mu je v korist. Bremena, naj zatrjuje in dokazuje, da goljufivosti ni bilo, ni mogoče naložiti tistemu, ki ga tak očitek lahko bremeni (negativa non sunt probanda).
ZFPPIPP člen 320, 366, 366/1, 374, 374/1-2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 7.
stečajni postopek - zahteva za varstvo zakonitosti - postopek unovčenja in razdelitve stečajne mase - enotnost postopka - nagrada za delo stečajnega upravitelja - pravica do nadomestila stečajnega upravitelja - neunovčenje premoženja upnika
Postopek unovčenja in razdelitve stečajne mase je treba šteti za enoten postopek. Ta je običajno res razdeljen na prodajo premoženja in delitev s prodajo pridobljenega premoženja v denarni obliki. Kadar pa premoženja ni mogoče prodati, se ga lahko pod določenimi pogoji izroči upniku. Stališče, da upravitelju v primeru, ko pride do izročitve neunovčenega premoženja upniku, v nobenem primeru ne pripada nadomestilo, je torej zmotno.